kôkpit -a in cockpit -a cit. [kôkpit] m (ȏ)
prostor, iz katerega se upravlja vozilo, v nekaterih prevoznih sredstvih: dirkač v kokpitu; V dobi razcveta letalskega prometa prevoznikom greni veselje le ugibanje, koga posaditi v kokpit E ← agl. cockpit 'zaprta pilotova kabina', prvotneje 'prostor za mornariške kadete pod palubo' < 'petelinje bojišče', iz cock 'petelin' + pit 'jama'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.