kokóut tudi kokót -a m petelin: I preczi je kokout popejvao KŠ 1771, 92; szo goszpoudje po sali cristatus (kokout) imenüvali KOJ 1914, 135; Kakas, kokôt AIN 1876, 32; pita kokôt to be'zécso KAJ 1870, 66; Kokôt má na nogáj ostroge AI 1878, 24; neznate, gda goſzpodár hi'ze pride, ali za kokouta szpejvanye, ali rano KŠ 1771, 145; tü nehámo ednoga kokouta popevcza SIZ 1807, 6; Zdaj vzemeta csernoga kokouta KOJ 1845, 114; Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdaléšnoga mesta AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.