pick-up1 -a in pickup -a cit. [pík-áp] m (ȋ-ȃ)
1. poltovorno osebno vozilo z odprtim tovornim prostorom: terenski pick-up; velik pick-up; V zavojih in med zaviranjem pick-up seveda ne zmore dinamike osebnega avtomobila, zato je treba slog vožnje ustrezno prilagoditi
2. priprava za ojačevanje zvoka, ki se pritrdi na akustično brenkalo ali godalo: izum mikrofona in električnega pick-upa; Na svojem novem albumu sem se odločila sama programirati in posneti večino stvari, tudi zato, da izkoristim sintetizatorski pick-up, ki ga imam vgrajenega v kitaro E ← agl. pick-up iz pick 'pobrati' + up 'gor'

pick-up2 -- v prid. rabi
pick-up vozilo in vozilo pick-up; Zbira denar za violinski lok, potreboval pa bi še pick-up mikrofon za ozvočenje klasične violine za džez

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.