Abelard Abelarda samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca]

1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju

2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...

3. ki je brez česa drugega

3.1. pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

kámen -mna m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Kámen, pázi! 

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

komediografíja komediografíje samostalnik ženskega spola [komedijografíja]

1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je komedija
1.1. komedije kot rezultat tega ustvarjanja

2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediografia, iz ↑komedija + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Laplaceova tóčka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Martin3 Martina samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

možíc -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

oltár Frazemi s sestavino oltár:
íti pred oltár [s kóm], peljáti kóga pred oltár, popeljáti kóga pred oltár, stopíti pred oltár

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Péter Frazemi s sestavino Péter:
Péter ali Pável, Péter in Pável, róg sv. Pétra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Pierre Pierra samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Pierrov Pierrova Pierrovo pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Po simbol

simbol za kemijski element polonij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Po, simbola za element ↑polonij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Sklanjanje tujih osebnih imen

Rada bi preverila, ali določena prevzeta osebna lastna imena (tujke) pravilno sklanjam. Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč.

William Tuke – Williama Tukeja (ali Tuka); Jean-Martin Charcot – Jeana-Martina Charcota (ali Jean-Martina Charcota) Antoine Lavoisier – Antoina Lavoisiera (ali Lavoisierja) Joseph-Ignace Guillotin – Josepha-Ignaca Guillotina Hippolyte Bernheim – Hippolyta Bernheima Ambroise-Auguste Liebeault – Ambroisa - Augusta Liebeaulta Pierre Janet – Pierra Janeta Abbe Faria – Abbe Farie (ali Abbeja Faria) Henri Elenberger – Henrija Ellenbergerja Sandor Ferenczi – Sandorja Ferenczija Pavel Scheftel – Pavla Scheftla Leopold von Sacher-Masoch – Leopolda von Sacher-Masocha Henri Claude – Henrija Clauda Rene Laforge – Reneja Laforga Giuseppe Epifanio – Giuseppeja (ali Giuseppa) Epifania Edward Mapother – Edwarda Mapothera (ali Mapotherja) Jean Piaget – Jeana Piageta John Bowlby – Johna Bowlbyja Erich Maria Remarque – Ericha Marie Remarqueja Jakob Klaesi – Jakoba Klaesija Ken Kesey – Kena Keseyja Edward Thorndike – Edwarda Thorndika (ali Thorndikeja) Joseph Wolpe – Josepha Wolpa (ali Wolpeja) Maurice Merleau-Ponty – Maurica Merleau-Pontyja Pierre Deniker – Pierra Denikera (ali Denikerja) Karl Ludwig von Bertalanffy – Karla Ludwiga von Bertalanffyja Jay Haley – Jaya Haleyja Gregory Bateson – Gregoryja Batesona

Pa še za dva zložena pridevnika me zanima, kako je prav:

• teorija Krafft-Ebinga (Ali je v tem primeru sploh dovoljena raba brez imena?) ali teorija Kraffta- Ebinga ali teorija Richarda von Krafft- Ebinga;

• terapija Wagner-Jauregga ali terapija Wagnerja-Jauregga ali je pravilno samo terapija Juliusa Wagner-Jauregga ali terapija Juliusa Wagnerja-Jauregga.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

slíka Frazemi s sestavino slíka:
dobíti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jásno slíko [čésa; o čém], lép kot slíka, ustváriti si jásno slíko [čésa; o čém]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

St. Johnov St. Johnova St. Johnovo pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.