bifé -êja tudi buffet -a [druga oblika bifé -êja tudi bufét] m (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife;
domači, klubski, vaški bife;
bife na železniški postaji;
lastnik majhnega bifeja;
natakarica v bližnjem bifeju / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo2. miza z jedmi in pijačami za samopostrežbo na družabni prireditvi, v restavraciji: vzeti sendvič z bifeja;
samopostrežni silvestrski bife;
bife s predjedmi / hladni bife miza s takimi hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji; jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene; hladno-topli bife // omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hláden stil. hladán hládna -o tudi -ó prid., hladnêjši (á ȃ á) 1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak;
voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke // ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo // ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen / hladni bife miza s hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji; jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene; postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev;
hladen pogled, pozdrav, sprejem;
bil je hladen do gostov;
konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen 3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom // ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča / hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen
● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; pog. hladna trajna hladna ondulacija; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev
♦ fiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov in z medsebojnim vojaškim ravnotežjem, zlasti v odnosu med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo v času od druge svetovne vojne do padca komunizma v začetku 90. let 20. stoletja; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konicohládno tudi hladnó prisl.:
hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je
hládni -a -o sam.:
rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
delikatésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delikateso: delikatesno blago / delikatesni sir; delikatesna šunka; delikatesna trgovina trgovina z delikatesami in drugimi posebnimi jestvinami in pijačami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mléčen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na mleko:a) mlečne sestavine / mlečna maščoba b) trgovina z mlečnimi izdelki;
mlečni kruh;
mlečni riž riž, kuhan na mleku;
mlečna čokolada;
mlečne jedi c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija 2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke;
megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna;
mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže 4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen;
cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih
● vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka
♦ anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorjamléčno prisl.:
mlečno bela polt; mlečno zelenkast odtenek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
obložíti -ím dov., oblóžil (ī í) 1. namestiti, pritrditi kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: obložiti sedeže z usnjem;
obložiti stene z lesom, ploščicami / obložiti ročaj palice z dragimi kamni 2. položiti, namestiti kaj okrog česa: obložiti odprtino s kamenjem / ekspr. obložil je usta z dlanmi, da bi se bolje slišalo 3. otovoriti, naložiti: obložili so konje z vrečami, da so komaj nesli;
pren., ekspr. obložiti svojo vest z zločinom 4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: obložiti koga z očitki / obložiti podjetje z naročili / narava ga je obložila z mnogimi napakami 5. okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili: obložiti ribe z zelenjavo in gobicami
● obložiti mizo z jedmi in pijačami dati, postaviti na mizo veliko količino jedi in pijač; ekspr. preden so odšli, jih je dobra žena obložila s kruhom, mesom in vinom jim je dala, naložila kruha, mesa in vina, da so ga odnesli s seboj; ekspr. pesnik je obložil samostalnike s številnimi prilastki je samostalnikom (do)dal številne prilastkeobložíti se ekspr.
obdati se, pokriti se: stene prostora so se zaradi hudega mraza obložile z ledom
● ekspr. jeseni se je drevje obložilo s sadjem jeseni je bilo na drevju veliko sadja
obložèn -êna -o
1. deležnik od obložiti: z dragulji obložen ročaj; sedeti pri bogato obloženih mizah; s ploščicami obložene stene
2. v zvezi obloženi kruhek rezina kruha, navadno namazana, na kateri so dekorativno naloženi zlasti razni mesni izdelki in sir: pojesti obloženi kruhek; postregli so jim z obloženimi kruhki
● ekspr. z leti obložen mož star mož; z medom obložene čebele čebele, ki nosijo s paše med; ekspr. s snegom obložen grm s snegom pokrit grm
♦ med. obložen jezik jezik z belkasto plastjo na površini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
restavrácija1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta;
iti v restavracijo na kosilo;
dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija; restavracija s hitro hrano // prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bonboniêra in bomboniêra tudi bonbonjêra tudi bombonjêra -e ž (ȇ) lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero;
velika, okrašena bonboniera // specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
miniatúrka -e ž (ȗ) 1. biblio. knjiga zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm: izdajati, kupovati miniaturke / zbirka je izšla v miniaturki 2. pog. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: zbirati miniaturke z alkoholnimi pijačami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pijáča -e ž (á) 1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače;
piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače;
vino, voda in druge pijače;
kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača;
postreči z mrzlimi in toplimi pijačami;
njegova najljubša pijača je mleko;
umetne pijače;
pijača iz svežega sadja;
jedi in pijače;
mešalec pijač barman / alkoholna, brezalkoholna pijača
♦ gastr. žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju// ed. kar se pije: pijača ga je poživila; skrbeti za jed in pijačo // ed., ekspr. alkoholna pijača: naročiti komu pijačo; plačal je pijačo za celo omizje; ves denar zapravi za pijačo; pog. dal je za pijačo 2. ed. pitje, navadno alkoholnih pijač: pijača ga bo uničila;
navaditi se pijače;
nezmernost v pijači / vdajati se pijači; utehe je iskal v pijači
● šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; nižje pog. nazaj se držati pri pijači piti manj, kot si kdo želi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pogostítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve // prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gostílna -e ž (ȋ) gostinski lokal, v katerem se streže z jedmi in pijačami: iti, hoditi, zahajati v gostilno;
posedati po gostilnah;
to je znana gostilna;
gostilna ob cesti;
lastnik gostilne / družbena, zasebna gostilna / pri njih doma imajo gostilno; v tej gostilni dobiš tudi prenočišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gostíti2 -ím nedov., goščèn (ī í) 1. streči gostu z jedmi in pijačami: prijatelje je gostila dolgo v noč;
gostiti z vinom / ekspr. natakar, še en liter, danes gostim jaz! poravnam račun, plačam2. delati vse potrebno za uresničitev nastopa, sodelovanja določene osebe, skupine oseb, zlasti iz tujine, na določenem javnem dogodku: gostiti ekipo;
gostiti predsednika / Slovenija bi lahko gostila svetovno prvenstvo; gostiti tekmo gostíti se nav. ekspr.
dobro jesti in piti: imenitno smo se gostili; gostili so se z divjačino / kako se je gostil z mastnim puranom s slastjo jedel / iron. vsak dan so se gostili s koruznim močnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kŕčma -e ž (r̄) preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo;
iti, hoditi, zahajati v krčmo;
obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi / ekspr. balkanska krčma neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov// ekspr. gostilna: posedati po krčmah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pívnica1 -e ž (ȋ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico;
povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo;
pivnica mineralne vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pogostíti -ím dov., pogóstil (ī í) postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom;
povabil ga je in pogostil pogostíti se nav. ekspr.
dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil
pogoščèn -êna -o:
pri njej so zmeraj lepo pogoščeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pojédina -e ž (ẹ̄) prireditev, na kateri se postreže z veliko različnimi, dobrimi jedmi in pijačami: pripraviti, prirediti pojedino;
povabiti koga na pojedino;
slovesna, svatbena pojedina;
pojedina po končani žetvi // jedi in pijače za tako prireditev: ostanki pojedine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
točílnica -e ž (ȋ) 1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici;
točilnica ob bencinski črpalki 2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zajtrkoválnica -e ž (ȃ) nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami: odpreti zajtrkovalnico;
natakarica v zajtrkovalnici
♦ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.