bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čuden -dna prid. čudežen, čudovit:
zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
delati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dobro4 (dobru, dobro) členek1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drugoč (druguč, drugoč) prislov1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
farba -e (farba, farva) samostalnik ženskega spola1. vidno zaznavna lastnost predmeta, da na svetlobi odseva značilni odtenek; SODOBNA USTREZNICA: barva
2. snov, ki se uporablja za barvanje; SODOBNA USTREZNICA: barva
2.1 plast te snovi, nanesena na kaj
3. naravna obarvanost kože, obraza; SODOBNA USTREZNICA: barva
4. ekspresivno, s prilastkom prepoznavna značilnost; SODOBNA USTREZNICA: barva
5. s prilastkom tipično oblačilo kot razpoznavni znak pripadnosti, služenja vladarju ali plemiču
FREKVENCA: 70 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fehtati se -am se nedovršni glagol1. kdo; s kom meriti se s kom v telesni dejavnosti, zlasti v borilnih veščinah, da se ugotovi, kdo je boljši
2. kdo; s kom udeleževati se spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ferahtljiv -a -o (ferahtliv) pridevnik ki se pojmuje za manjvrednega, ničvrednega; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ibusejar -ja m prebivalsko lastno ime
Jebusejec:
nekateri Rabini lete beſſede taku saſtopio; De Ibuſejry im. mn. ſo v' ſvojm meſtu imeli dua Pilda ǀ v' imeni teh Ibuſejerjou rod. mn. k' njemu pravi ǀ Krajl David enkrat mozhnu ſe je bil reſerdil zheſs Ibuſejerje tož. mn. (III, 445) Jebusêjci, svetopisemsko ljudstvo iz Jebusa (SP 2 Sam 5,6, Jdt 5,16)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
križan -a prid. križan:
sakaj Chriſtus na hribu Calvariæ je hotel krishan im. ed. m biti ǀ ponedolshnu ie bil krishan im. ed. m ǀ je bil martran, inu criſhan im. ed. m ǀ de bi sa naſs terpel, martran, inu Chriſhan im. ed. m bil ǀ Chriſtus je bil Chriſſan im. ed. m ǀ odgovorj ta krishani im. ed. m dol. Paſtir ǀ ta Chriſhani im. ed. m dol. je pravi Bug, kakor Centurio je bil ſposnal ǀ greſte mimu Pilda Chriſtuſa krishaniga rod. ed. m ǀ na ſreid Zerkue je molil, inu kushoval peld Chrishaniga rod. ed. m Jesusa ǀ Vy yſzhete Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga tož. ed. ži. → križati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pild -a m podoba:
vſy potezhemo tebe gledat, kateri ſi shpegu pres madesha, peld im. ed. Ozheta Nebeshkiga ǀ ta zhlovik poprej Kakor je bil v'greh padil, je bil en lep, inu shlahten pild im. ed. ismalan is ſamo roko S. Troijze ǀ v'tem kir vſhe polovizo pilda rod. ed. je bil ſmalal ǀ kumaj ſuknia ſe je bila tiga pilda rod. ed. doteknila ǀ Demetrius ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda rod. ed. ǀ Temu Pildu daj. ed. Chriſtuſavimu imaio glih biti vſy isvoleni ǀ on ſe je bil taku mozhnu v'en Peld tož. ed. s'kamena sresan salubil ǀ ſi morebiti nepametnu v'teh ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti umadeshala ta lepi pild tož. ed. tuoje dushe ǀ rayshi kakor de bi bily ta ſlati peldt tož. ed. Krajla Nabukodonoſarja molili ǀ Bug pravi miſli na dusho, katera je po mojm pildu mest. ed. ſtuarjena ǀ on je po Pjldu mest. ed. Boshim ſtuarien ǀ vſako Sabbato je eno ſvezho pershgal pred pildam or. ed. Svetiga Antona ǀ pred njegovim S. Pildom or. ed. ſe neodkrijeio ǀ Ibuſejry ſo v' ſvojm meſtu imeli dua Pilda tož. dv. ǀ taiſti pildi im. mn. nej ſó shivi, ampak namalani ǀ kir te prezhiſte MARIE Divize Pildy im. mn. ſe najdeio ǀ imaio polno hisho pildou rod. mn. ǀ is Pildu rod. mn. teh Malikou ǀ ſtu drugih peldou rod. mn. hualio, katere ty imenitni Malary ſo ſmalali ǀ v'svoij hishi je imel pilde tož. mn. teh Malikou ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili v'Pildah mest. mn., inu figurah teh pravizhnih ← bav. srvnem. pilde, srvnem. bilde ‛podoba’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pild -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
podreti -derem dov. 1. podreti:
medved je hotel proſtor timu S. Moshu ſturiti, satoraj plut podere 3. ed. ǀ De potreſſi vashe hishe podereio 3. mn., de ſaurashniki vam shkodio ǀ kaj sdaj tebi pomagaio tvoje mozhne roke, s'kateremi ſi bil hisho, inu ſtebre poderl del. ed. m ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli del. mn. m 2. izdreti:
Jeſt pak tudi hozhem Apolloni sobe potauzhi, inu podrejti nedol. podreti se podreti se:
sid ſam od sebe ſe podere 3. ed. ǀ kar danas sisidaio, jutre ſe podere 3. ed. ǀ ſe uterga is hriba en kamenzhek ſam od ſebe ter sadene ta slabishi glid tiga pilda, kar ſe poderè 3. ed. ǀ hisha ſe je bila na nyh poderla del. ed. ž, de vſy ſo bili mertvi ǀ ſe je bal de bi hisha na njega ſe nepoderla +del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu, inu ſe poderlu del. ed. s ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu del. ed. s, inu puſtu oſtalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
slab -a prid. 1. slaboten:
pole Sampson je bil taku ſlab im. ed. m ratal, de Philiſtery so bily njega lahku premogli ǀ s'kusi greh taku ſlap im. ed. m rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ Leshish bolan, inu slap im. ed. m, rad bi shal na Boshy pot ǀ sdaj pak pravi, de je prevezh slaba im. ed. ž sa poſt ǀ Ena iskra je taku slaba im. ed. ž, de ena ſama kapla vuodè io ugaſne ǀ Maihina, inu slaba im. ed. ž reizh je dim, vener okadi te ner leipshi pilde ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka slaba im. ed. ž reizh ǀ ſneih je ena mehka, inu slaba im. ed. ž rejzh ǀ Nej potle zhudu aku ta slaba im. ed. ž poſſoda ſe resbye, dokler tulikajn krat jo terzhite ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba im. ed. ž, ſledna lepota je garda ǀ vſe ſe poshushi iuu ſlabu im. ed. s rata ǀ ſerze sazhne ſlabu im. ed. s prihajat ǀ sa volo nyh slabe rod. ed. ž nature ǀ kadar edn tu S. Reshnu Telu ohrani pod ſtreho ſvojga slabiga rod. ed. s ſerza v' naglaunem grehu ǀ ima pak slabo tož. ed. ž glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna ǀ Drugu ſerce ima slabu tož. ed. s strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ pervolite v' vashim pohleunim, inu slabem mest. ed. m ſtanu oſtati ǀ bo velika ſrezha tvoja, aku tulikain hudizhou bosh mogal ob taiſti slabi mest. ed. ž uri tvoi premagat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem or. ed. m ǀ Ceſſar s' slabo or. ed. ž shtimo pravi ǀ ſo prevezh slabi im. mn. m zhes eno taku veliko vojsko vagat ǀ Ti bolni, inu cilu slabi im. mn. m ludje shiher meſſu jedò ǀ ſo ſlabi im. mn. m inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſlabi im. mn. m zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve ǀ ony ſlabij im. mn. m rataio de ta hudi yh premaga kadarkuli hozhe ǀ slabij im. mn. m ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij ǀ kakor de bi bily ene slabe im. mn. ž Muhe ǀ de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe im. mn. ž ouzhize ǀ s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh rod. mn. ſtury mozhne ǀ taisti kateri gnado S. Duha doſesheio s'ſlabih rod. mn. mozhni, s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem, inu ſlabem daj. mn. od kot pride de premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha ǀ Te slabe tož. mn. m v'shlushbi boshje ludy mozhne ſturi ǀ te ſlabe tož. mn. m ſtury mozhne, te ſtare mlade ǀ odpre ſvoje slabe tož. mn. ž/s vſta, ter leto beſſedo srezhe ǀ sa slabe tož. mn. ž/s maihine della nam dà ta nesrezhenù veliki nebeski lon 2. slab, škodljiv:
de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba im. ed. ž ſtuar: she slabishi ſo kabilize primer.> takrat ta krivizhni, inu ſlabishi im. ed. m sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba ſtuar: she slabishi im. mn. ž ſo kabilize ǀ kai more shlabishi im. ed. s, inu majnshi biti kakor je ena bauha ǀ sadene ta slabishi tož. ed. m glid tiga pilda ǀ nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga tož. ed. m ži., inu nishiſhiga bil proſil ǀ te preproste ijhzhete ogolufati, te ſlabishij tož. mn. m premagati presež.> ſe ima bati tiga ner slabishiga rod. ed. m, inu mainshiga ſaurashnika V pomenu ‛slab’ se pogosteje uporablja → žleht.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
srčan -čna prid. 1. srčen, pogumen, vnet:
Rainerius, de ſi lih je bil en ſerzhan im. ed. m Vojſſak, de obeniga ſe nej preſtrashil ǀ ſam Dauid je bil taku ſrezhin, inu ſerzhan im. ed. m, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ lep kakor Abſolon, mozhan kakor Sampſon Sarzhan im. ed. m kakor David ǀ David je bil en star satopen, inu serzhan im. ed. m vojshak ǀ ta ſerzhni im. ed. m dol. Christuſhau ſhlushabnik, s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ kam ſi ſe nepravil ò moj ſerzhni im. ed. m dol. Vojshak ǀ Debora ta ſerzhna im. ed. ž shena je bila tudi veliku ſaurashnikou premagala ǀ Taista serzhna im. ed. ž Iudit, Katera bo premagala tiga grosovitniga paklenskiga Olofernuſſa ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga rod. ed. m Generala Anibala ǀ ob zhaſſu te ſerzhne rod. ed. ž Judith ǀ Kadar pak je bil od ſmerti gori vſtal je bil perglihan enimu serzhnimu daj. ed. m levu ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu daj. ed. m Vojszhaku ſturili ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni daj. ed. ž Postojni ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga tož. ed. m ži., modriga, inu ſvestiga Generala Iephte ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno tož. ed. ž poſtojno ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem or. ed. m, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno or. ed. ž vojsko pod tu maihinu meſtu Hai ǀ Vy ò ſerzhni im. mn. m Vojshzaki, kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ s'strashnih ouzhiz ſerzni im. mn. m Paſtery ſo bily ratali ǀ te verne dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne im. mn. ž rataio, de lahku te peklenske ſaurashnike premagaio ǀ de bi 30000. Serzhnih rod. mn. Turkou mogli premagat ǀ della teh ſerznih rod. mn. Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ te ſlabe ſturi mozhne, te strashne ſturi ſerzhne tož. mn. m primer.> Je bilu vezh Generalu vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: im. mn. m Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ ſo pokornishij, inu serzhneshij im. mn. m kadar suojga krajla vidio presež.> Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh rod. mn. shlonerjou 2. pripadajoč srcu:
nam je tudi dal to ſerzno tož. ed. ž vodo, katera je tekla is njegove desne ſtrani ǀ Leta kamen ſe drobnu ſtauzhe, inu ſe da temu bolniku veni ſerzhni mest. ed. ž vodi ǀ leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni mest. ed. ž vodi vſeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
strgati1 nedov. strgati:
uni hudobni zhlovek nej nikuli mogal umadeshat, inu Svete rane s' pilda ſresat, de ſi lih vſih vishah s' nosham yh je ſtergal del. ed. m (III, 512)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
suknja -e ž suknja:
kumaj ſuknia im. ed. ſe je bila tiga pilda doteknila ǀ gleda ta stari ozha de suknja im. ed. je vsa Krijvava ǀ ta S. Scapulir je bil is ſukne rod. ed. MARIE Divize ſtorjen ǀ li ſuknje rod. ed. ſe je bila doteknila ǀ bi ſe na bila njega suknje rod. ed. shonala ǀ je dala ſcapulir ſtorien is nje sukine rod. ed. ǀ v'Capucinersko ſuknio tož. ed. ga oblezheio ǀ kugla prebye shelesnu oblazhilu, ſuknio tož. ed., inu ſraizo ǀ vas proſſio s' en koſſ kruha, s' eno reſtargano suknio tož. ed. ǀ ſa ſukno tož. ed. ga zukajo ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo tož. ed. vſo Krijvavo perneſli pokasat ǀ kakor s'eno restargano ſuknio or. ed. ǀ Shnidar ne more jejſti dellu ſvojh rok, namrezh jope, suknje tož. mn., hlazhe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vojščak -a m vojščak, vojak:
Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak im. ed. ǀ en mozhan Vojszhak im. ed. ǀ de ſi lih je bil en ſerzhan Vojſſak im. ed. ǀ Joſve je bil en imeniten Volshiak im. ed., keteri vſe skuſi je mislil, kaku bi mogal premagat ſaurashnike tiga isvoleniga folka ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka rod. ed. Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski ǀ je bil unimu Vojſzhaku daj. ed., ali Capitanu veliko hualo dal ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku daj. ed. ſturili ǀ takorshniga ſerzhniga vojſzhaka tož. ed. je vidil enkrat David ǀ vſi Generali, inu Vojszhaki im. mn. Rimſki ſe ſó zhudili ǀ tudi Vy ò ſerzhni Vojshzaki im. mn., kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ njegovi vojshakij im. mn., v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal ǀ della teh ſerznih Vojszhakou rod. mn. ſmalaio sraven nyh pilda ǀ Spartanery takorshne Vojshzhake tož. mn. s' ſlato krono ſo kronali ǀ On te ſerzhne Vojshake tož. mn./dv. Brutuſa, inu Caſſiusa je bil premagal ǀ v'mej Vojshzhaki or. mn. Pachomius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zmalati -am dov. naslikati:
je bila puſtila smalat nedol. en pushilz is gartrosh ǀ je bil ſturil ſmalat nedol. enu ſerze pò podobi tiga diamanta ǀ ta Maler ſe reſerdi, peld damu nese, na glavo eno norssko kappo mu smala 3. ed. ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio 3. mn. sraven nyh pilda ǀ Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal del. ed. m ǀ v'tem kir vſhe polovizo pilda je bil ſmalal del. ed. m ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga Capitana ſò bilij ſmalali del. mn. m ſonze → malati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zraven2 predl. z rod. zraven:
Ie pridgual S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ vſe skusi je bil ſraven Alexandra Macedonskiga ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy, inu s' ternikam ribe lovj ǀ pravi shivi Iſraelski Bug n' hozhe obeniga Boga sraun ſebe imeti → izreči
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.