Tiskanje

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika

1.1.

;

SINONIMI:

gomoljika

2.

čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom

STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni]

1.

ki je del cvetače 1.

2.

ki je iz cvetače 1.1. ali vsebuje cvetačo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvetača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1.

ki je del buče 1.

2.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

1.

špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

1.

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána]

gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej ↑juha - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]

1.

mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka

1.1.

STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]

1.

kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki

vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno]

1.

podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja

1.1.

2.

iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela

2.1.

iz tehnike in tehnologije

3.

priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda

4.

iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi

STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...