pisánje -a s, pojm. (ȃ) ~ naloge; števn. v svojem ~u napadati nasprotnike |v sestavku|; star. pismo, dopis
čŕtanec -nca m s -em (ŕ; ȓ) |podložni papir za pisanje|
díptih -a m (ȋ) um. oltarni ~; |starorimska tablica za pisanje|
kakografíja -e ž, pojm. (ȋ) izobr. grdo pisanje
otróbi -ov m mn. (ọ̑) snov. krmiti z ~i; pojm., poud. |vsebinsko prazno govorjenje, pisanje|
pápirus -a m (ȃ) |rastlina; list za pisanje|
pisálnica -e ž (ȃ) |prostor za pisanje|
pisáva -e ž (ȃ) uvesti novo ~o; ~ za slepe; latinska, slovenska ~ |latinica, slovenica|; tehniška ~; pojm. ~ tujih imen pisanje, zapisovanje
rapidográf -a m (ȃ) |priprava za pisanje|
rokodélstvo -a s, pojm. (ẹ̑) ~ v srednjem veku; slabš. literarno ~ |malovredno pisanje|
rôvtarščina -e ž, pojm. (ȏ) govoriti ~o |narečje|; slabš. |nerodno, neuglajeno govorjenje, pisanje|
stolpíčarstvo -a s, pojm. (ȋ) poud. aktualistično ~ |publicistično pisanje|
šablónsko ozirn. prisl. (ọ̑) ~ oblikovati naslove |s šablono za pisanje|; poud. ~ ravnati |togo, neizvirno|
aktualístičen -čna -o; bolj ~ (í) slabš. |poudarjajoč sodobno|: preveč ~o pisanje
aktualístični -a -o (í) ~a poezija
aktualístičnost -i ž, pojm. (í)
brezidêjen -jna -o (ȇ) ~o pisanje
brezidêjnost -i ž, pojm. (ȇ)
dátum -a m (á; ȃ) ~ rojstva; publ. pisanje novejšega ~a novo, novejše
dvojevŕsten -tna -o (ȓ) ~o pisanje o problemu
dvojevŕstnost -i ž, pojm. (ȓ)
hvalívski -a -o (ȋ) ~o pisanje
kolumnístičen -čna -o (í) ‹stolpičarski›
kolumnístični -a -o (í) ~o pisanje
lén -a -o tudi lèn léna -o tudi lén -a -ó; bolj ~ (ẹ̑; ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ človek; Učenec je ~; poud. ~a reka |počasi tekoča|; len za kaj biti ~ ~ pisanje
lénost -i ž, pojm. (ẹ́)
mejíti -ím nedov. mêji -íte, -èč -éča; -íl -íla; mejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) na koga/kaj Slovenija ~i ~ Avstrijo, Hrvaško; poud. Njegovo pisanje ~i ~ reportažo |je podobno|; mejiti z/s kom/čim Slovenija ~i z Avstrijo, s Hrvaško; neobč. mejiti kaj Visoke skale so mejile globel omejevale, zapirale; neobč. mejiti kaj od česa Obzidje je mejilo mesto od predmestja ločevalo
nevrasténičen -čna -o (ẹ́) poud. ~o pisanje |zmedeno, neurejeno|
nevrasténični -a -o (ẹ́) zdrav. ~ bolnik
nevrasténičnost -i ž, pojm. (ẹ́)
onesmísliti -im dov. onesmíšljen -a in onesmísljen -a in onesmíslen -a (í ȋ; ȋ) komu kaj Sinova smrt mu je onesmislila življenje
onesmísliti se -ím se (í ȋ; ȋ) Njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
písati in pisáti píšem nedov. píši -te in -íte, pišóč, pisáje; písal -ála, písat, písan -a; pisánje; (písat) (í/á í) kaj ~ črko za črko; ~ roman; ~ po nareku; ~ s peresom; ~ domov; pisati komu kaj ~ prijatelju pismo; knj. pog. ~ delavcem nadure priznati, upoštevati; pisati kaj o kom/čem ~ neprijetne stvari o politikih
písati se in pisáti se píšem se (í/á í) Kako se ~eš
pozitivístičen -čna -o (í) ~o pisanje
pozitivístični -a -o (í) ~a filozofija
pozitivístičnost -i ž, pojm. (í)
pravílo -a s (í) prometna ~a; slovnična ~a; življenjsko ~; ~a društva; ~a za pisanje prošnje; ~a o lepem vedenju; delati proti ~om, po ~u, v skladu s ~i; publ. Dovoljenje so po ~u dobile le ženske praviloma; neobč. Odločni in vztrajni po ~u uspejo navadno, večinoma; poud.: vesti se po vseh ~ih |kot se pričakuje, zahteva|; Zamuda pri tem vlaku je že kar ~ |običajna, navadna|
pregostobeséden -dna -o (ẹ̑) ~ človek; poud. ~o pisanje |zelo gostobesedno|
pregostobesédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
prelén -a -o tudi prelèn -éna -o tudi prelèn -éna -ó (ẹ̑; ȅ ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ọ̑) za kaj biti ~ ~ pisanje
pripovedujóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) Njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot ~e
pripovedujóči -ega m, člov. (ọ́) prekiniti ~ega
prodirljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) star.: ~ glas predirljiv; ~o pisanje prodorno
prodirljívost -i ž, pojm. (í) star.
rdečílo -a s, snov. (í) naličiti se z ~om; ~ za pisanje, markacije