Analiza razpoloženjaV slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
avonskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avonska avonsko pridevniknanašajoč se na upravno enoto
IZGOVOR: [êjvonski]
ZVEZE: avonski labod/bard
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
avtoritẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
honorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; honoríranje (ȋ) koga/kaj ~ članek; ~ pisca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izpostáviti -im
dov.1.
kaj čemu napraviti, da kaj na kaj deluje, učinkuje 2.
koga čemu napraviti, da je kdo v neprijetnem, nevarnem položaju 3.
koga nekdaj postaviti koga na javno mesto kot kazen za kako dejanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
Kako je prav: »Kočevska« ali »Kočevsko«Čeprav smo še vedno razdvojeni, ali smo Kočevarji ali Kočevci (sama nikakor ne pristajam na novo ideološko poimenovanje), se je pojavila nova dvojnost. Namesto besede Kočevska (pokrajina s svojo upravno ureditvijo) se je po volji nekaterih »eminentnih« posameznikov pojavilo poimenovanje Kočevsko. Tako se npr. v občinskem glasilu Kočevska pojavi naslednja zmeda s tem poimenovanjem:
*Koordinator iniciative Aktivna Kočevska se sprašuje: »Bo Kočevsko postalo zverinjak in rezervat?«
Prav teh jezikovnih nedoslednosti je vse več in vsaj zame je tako nepotrebno maličenje jasnega poimenovanja nepotrebno. Imam prav ali sem pretirano jezikovno občutljiva?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?Zanima me, ali obstaja sopomenka za besedo avtentikacija oz. avtenticiran.
Kakšna je pomenska razlika med avtenticiran in avtentičen?
Že vnaprej najlepša hvala za odgovor, hkrati pa izrekam pohvalo za odlično delo, ki ga opravljate v tej svetovalnici.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
karakterístikon -a m (ī) knjiž. značilnost, posebnost: ugotoviti karakteristikon pisca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spolaZanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko)
jajček (jajce)
drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten:
de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
op. p.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšavaopomba pisca; opomba piske
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
PohlinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Pohlina samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [pohlín], rodilnik [pohlína]
BESEDOTVORJE: Pohlinov
ZVEZE: Marko Pohlin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
polízati tudi polizáti -lížem dov. (í á í) 1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko // ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec 2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno
● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajalapolízan -a -o:
polizan krožnik
● ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Pomen frazema »reci piši«Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom.
Primer stavka bi lahko bil:
- Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.
(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Popravki citataZanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne.
Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
potopís -a m (ȋ) popis potovanja z osebnimi vtisi, doživetji pisca: pisati potopise;
rad prebira potopise;
iz potopisa je spoznal mnoge kraje, ljudi in njihove navade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
potujítev potujítve samostalnik ženskega spola [potujítəu̯ potujítve] 1. iz literarne vede postopek prikazovanja znane resničnosti takó, da postane neznana, tuja, nenavadna
2. iz gledališke umetnosti postopek, s katerim se doseže odmik od čustvenega vživetja v predstavo s prekinitvami dogajanja, nagovori, songi, filmskimi vložki in je navadno naravnan družbenokritično
3. proces, v katerem kaj znanega postane neznano, tuje, nenavadno
ETIMOLOGIJA: iz potujiti iz ↑tuj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Predlog »z« ali »s« pri zapisu členov v pravnem besediluPo SP naj bi se glede predlogov pri številkah ravnali glede na zapis, pri izgovoru pa glede na izgovor, kako pa je v tem primeru, ko zapišemo npr. 11/4 ZPIZ-2. To pomeni četrti odstavek enajstega člena ZPIZ-2.
Ali je prav v skladu s 11/4 ZPIZ-2 ali v skladu z 11/4 ZPIZ-2?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prirédba -e ž (ẹ̑) 1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen: uporabljati priredbo starega učbenika;
radijska priredba novele;
priredba po francoskem originalu
♦ glasb. znana priredba instrumentalne skladbe za klavir 2. glagolnik od prirediti1: popevka se je uveljavila zaradi dobre priredbe;
priredba knjige za tisk / življenjepis v priredbi znanega pisca
● zastar. dobro obiskana priredba prireditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
publicístika -e ž, pojm. (í) ukvarjati se s ~o; skup. izdati ~o znanega pisca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
»Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna?Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca.
Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně.
Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?
Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Sklanjanje lastnega imena »Osho«Kako sklanjam lastno ime »Osho«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Sklicevanje v strokovnih besedilih – ženske avtorice in navedenkeKako se opredeliti do sklicevanja na strokovno literaturo žensk, ko ob priimkih ni imen?
Primer iz diplomske naloge (po Brenk namesto po Kristini Brenk ali po Haramija namesto po Dragici Haramija):
2.1.1 Tipologija slikanic glede na oznake slikaniške knjižne zvrsti po Brenk in Grafenauerju (1978)
2.1.2 Tipologija slikanic glede na delež besedila in ilustracij po Haramija in Batič (2013)
2.1.3 Tipologija slikanic glede na ustvarjalni postopek po Kobe (1978)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu,
bíti mêhkega srcá,
bíti tŕdega srcá,
gnáti si [kàj] k sŕcu,
iméti kámen namésto srcá,
iméti mêhko srcé,
iméti srcé na dláni,
iméti srcé na právem méstu,
iméti srcé za kóga/kàj,
iméti tŕdo srcé,
iméti zláto srcé,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé,
[kot] kámen na sŕcu,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
mêhkega srcá,
mêhko srcé,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
ne iméti srcá,
ne iméti srcá [za kóga/kàj],
nosíti otrôka pod sŕcem,
nosíti srcé na dláni,
pretípati kómu srcé in obísti,
srcé gorí [kómu] za kóga/kàj,
srcé je pádlo v hláče kómu,
srcé na právem méstu,
tŕdega srcá,
tŕdo srcé
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Tvorba pridevnika iz besedne zveze »križev pot«
Zanima me, katera bi bila najustreznejša pridevniška tvorjenka iz besedne zveze križev pot: križepoten, križpoten (mislim sicer, da je to tvorjenka iz križpotja), križevpoten – ali tovrstne tvorbe sploh niso smiselne in je bolje uporabiti desni prilastek, npr. snov križevega pota?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ústa Frazemi s sestavino ústa:
beséda gré kómu težkó iz úst,
bíti do úst v dréku,
govoríti, kot bi imél žgánce v ústih,
hvalíti kóga/kàj na vsà ústa,
iméti pólna ústa beséd,
iméti pólna ústa čésa,
kóga so pólna ústa čésa,
na vsà ústa,
od úst do úst,
odpírati ústa kot ríba na súhem,
pečêne píške létajo [kómu] v ústa,
príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih],
režáti se na vsà ústa,
rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih],
rôjen s srebŕno žlíco [v ústih],
sáma ústa so kóga,
smejáti se na vsà ústa,
zamašíti kómu ústa,
zasmejáti se na vsà ústa,
živéti iz rôk v ústa,
življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zapôved -i ž (ȏ) kar pove, sporoči, da se kaj mora narediti, delati: izpolnjevati, kršiti, prelomiti zapoved;
ravnati se po zapovedi / cerkvene zapovedi / ukloniti se očetovi zapovedi zahtevi; star. izvršiti poveljnikovo zapoved ukaz, povelje// ekspr., navadno s prilastkom kar je za koga tako, da se mora upoštevati: prva zapoved pisca je odkritosrčnost / poštenost je osnovna nravna zapoved / modne zapovedi // glagolnik od zapovedati: nasvetu je sledila zapoved
♦ rel. deset božjih zapovedi zapovedi, dane Mojzesu na Sinajski gori; voj. dnevna zapoved dnevno povelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.