pȋska, f. 1) das Pfeifen, kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Heiserkeit, C.; — 3) = piščal, die Pfeife, KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pískati, -skam, -ščem, vb. impf. (mittelst eines Instrumentes) pfeifen; na flavto, na postranico p., die Flöte blasen; — veter, burja piska (pfeift, heult), Z., jvzhŠt.; — zischen: gad pišče (piska), C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pìsk, píska, m. 1) der Ton einer Pfeife oder Flöte; — 2) das Mundstück an Blasinstrumenten, Cig.; (pisek) Jan., C.; — 3) der Pfeifenkern in Pfeifen und Flöten, Lašče-Levst. (Rok.), Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plę́sati, -šem, vb. impf. tanzen; p., kakor drugi piska, nach eines Andern Pfeife tanzen, Cig.; — le pridi, bova plesala (= du kriegst deine Prügel), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.