Tiskanje

bȋčək 4., -čka, m. 1) die Simse (juncus effusus), Lašče-Erj. (Torb.); plašč iz bička, LjZv.; — 2) der Binsendocht, Dict.; tudi: bíčək, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

bȋčkast, adj. iz bička, bičja narejen: b. plašč, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

cǫ̑klica, f. dem. cokla; V coklicah rasel, V ličnatem plašč', Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

fareža [farẹ̄ža] samostalnik ženskega spola

dežni plašč, ogrinjalo
slab klobuk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

franten [frantẹ̄n] samostalnik moškega spola

vojaški plašč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.-Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

gabán -a m gaban, plašč: bratje brezi gabana KOJ 1845, 94; logár ednomi pasztéri gaban vzéo AIP 1876, br. 5, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

gvant [gvȁnt gvánta] samostalnik moškega spola

vrhnje oblačilo, plašč, ogrinjalo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

hant [

] samostalnik moškega spola

škrlatni plašč, kakršnega nosijo visoki dostojanstveniki

PRIMERJAJ: hment

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

hment [hmēnt] samostalnik moškega spola

škrlatni plašč, kakršnega nosijo visoki dostojanstveniki

PRIMERJAJ: hant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kabat [kābat] samostalnik moškega spola

prsni oklep

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kapút -a m suknjič, plašč: eto je kaput AI 1875, br. 1, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kepenjek, m. = plašč, C.; — prim. madž. kopenyeg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

keprnik [képrnik

] samostalnik moškega spola

plašč za ježo, jahalni plašč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lȋčje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden (z. B. der Weinstöcke), BlKr.-M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lȋčnik 2., m. 1) = ličnat plašč, Cig.; — 2) = nitnjak, die Stieleiche (quercus pedunculata), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lȗbje, n. coll. 1) weiche Baumrinde, der Bast; brezovo lubje, Cig.; plašč od lipovega lubja, Jurč.; — 2) die Maisschalen, C., Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

manipel m manipel, tj. liturgično oblačilo za na roko iz istega blaga kot mašni plašč: Kadar na levo roko poſtavi Manipil tož. ed. (IV, 50) ← srlat. manipulus < lat. ‛peščica, pest’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mantīla, f. ženski plašč, die Mantille.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mašni plašč [mȃšni plášč] samostalniška zveza moškega spola

mašni plašč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

obráčati, -am, vb. impf. ad obrniti: 1) umwenden, umkehren; o. voz, den Wagen umkehren; obračati, mit Wagen und Zugvieh umkehren; ko sem obračal, strlo se mi je kolo; o. kože, die Felle aufschlagen, Cig.; — herumbewegen, drehen: o. kolo; o. se, sich drehen; kolo se obrača; — 2) wenden: o. kako reč na vse strani; plašč po vetru o., den Mantel nach dem Winde drehen; = suknjo po burji o., Cig.; vodo na svoj mlin o., das Wasser auf seine Mühle leiten; o. se na levo, na desno, nach links, nach rechts Schwenkungen machen; o. oči na kaj, die Augen auf etwas werfen, Cig.; hrbet komu o., jemandem den Rücken kehren; pozornost o. na koga (kaj), die Aufmerksamkeit auf jemanden (etwas) lenken, nk.; vse na dobro o., alles zum Guten wenden; na bolje se obrača, es wendet sich zum Bessern; človek obrača, Bog obrne = der Mensch denkt, Gott lenkt; — o. se, sich (mit Anliegen) wenden; o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; — beziehen: grajo na-se o., Cig.; anwenden: postavo o. na kaj, DZ.; nauk na-se o., eine Lehre auf sich selbst anwenden, Cig.; — v smeh o. kaj. mit einer Sache spotten, sie ins Lächerliche ziehen, Cig.; — 3) verwenden, Gebrauch machen; čas dobro o., Cig.; v zlo o. denar, das Geld missbrauchen, Cig.; — 4) verfahren, umgehen, gebaren: po svoji roki o., nach eigenem Sinne handeln, C.; ni smel po svoji lastni volji obračati, Guts. (Res.); o. s čim, Jan., Z.; — o. svoje gospodarstevce, seine kleine Wirtschaft betreiben, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ogŕniti, -nem, vb. pf. 1) umhüllen, umhängen; s plaščem o. koga; o. se s čim; o. komu (čemu) kaj, Levst. (Zb. sp.); — drapieren, Cig. (T.); — umnehmen, um sich werfen: plašč o.; suknjo o., ne obleči; (— 2) = ogreniti, ogrebsti, Fr.-C.; — o. kaj, etwas an sich reißen, Cig.; — o. koga, einen Schlag mit einem breiten Gegenstande versetzen, Cig., M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plajš samostalnik moškega spola

GLEJ: plašč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

plajš gl. plašč ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plajšč samostalnik moškega spola

GLEJ: plašč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

plaš gl. plašč ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plášč, m. 1) der Mantel; p. ogrniti, den Mantel umnehmen; p. po vetru obračati, den Mantel nach dem Winde drehen; — mašni p., die Casula; veliki m. p., das Pluviale, Cig.; — der Mantel (zool.), Cig. (T.); — 2) der Feldschoppen, V.-Cig.; das Seitendach bei Getreideharfen, unter welchem Wagen stehen, Z., DSv.; — 3) die Wölbung des Kalkofens, M.; — 4) eine Art Schleuse, Notr.; — 5) die Mantelfläche (eines Cylinders, Kegels u. dgl.), Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), DZ.; — 6) d. Marije p., der Frauenmantel (alchemilla), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plášč -a m plašč: Pallium Pláſcs KMS 1780, A8b; Pláſcs Palást KM 1790, 94; brezi gabána i pláscsa KOJ 1845; Pláſcs, ſteroga ſzam niháo vu Troadi KŠ 1771, 652; Zaká sze siva na pláscs golér KAJ 1870, 170; pod pláscs AI 1875, kaz. br. 7; I, gda bi ga ſzlekli, odeli ſzo ga zerdécsim plaſcsom KŠ 1771, 94; pren. Pokri me z-plaſcsom tvoje ſz. miloſcse KMK 1780, 109; Pokri me z-plaſcsom tvoje ſz. miloſcse KM 1783, 164; ſzplaſcsom pravicze me je odeo KŠ 1754, 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plašč [plášč] samostalnik moškega spola

plašč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plašč (plajš, plajšč, plašč) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

plašč m, F15, bracca, -ae, farèṡha, plaszh; chlamys, plaṡzh, mantèn; cyclas, -dis, en dolg ṡhenski pláṡzh; expalliare, plaṡzh, ali gvánt od ſebe vrézhi, djati; gausapatus, -ti, ena kozaſta ſuknîa, ali oblazhilu, ali pláṡzh; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; maentelum, -li, en pláṡzh; palla, -ae, ena ṡhenṡka ſuknîa, plaṡzh, ali ſhavba; palliatus, -a, -um, s'enim dolṡim plaṡzham ogernîen; palligatus, -a, -um, palliolatus, -a, -um, s'plaṡzhom ogarnîen; pallium, -lÿ, plaṡzh; penula, -ae, en pláṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; penulatus, -a, -um, s'plaṡzham ogarnîen, ali oblézhen; sagum, -gi, s'klabuzhine plaṡzh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plašč -a m ogrinjalo, plašč: plajsh im. ed. je bil njemu s' rame padil ǀ katerimu je bil en koſſ plaisha rod. ed. dal ǀ polovizo ſvojga plajsha rod. ed. je bil odresal ǀ s. Marten polovizo suojga plajſha rod. ed. je bil njemu dal ǀ S. Miklaush hitru ſvoj plajsh tož. ed. odveshe ǀ sazhne Mashnika per Altariu sa plaish tož. ed. zukat ǀ klabuk, inu pleish tož. ed. vſame ǀ pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode na plajshu mest. ed. v' tem S. Imenu ſe prepelali ǀ venem dolgem plajshi mest. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham or. ed. ǀ oblezhen je bil s'enem dougim plaisham or. ed. ǀ njega nagoto s'ſvojm plajshom or. ed. ſo sakrili ǀ sakri yh s'plejsham or. ed. tvoje miloſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plašč -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plašč sam. m ♦ P: 15 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KB 1566, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pláščək, -ščka, m. dem. plašč; 1) das Mäntelchen; — 2) der Königsmantel (eine Muschel), Cig.; — 3) device Marije p., der Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pláščič, m. dem. plašč; das Mäntelchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pọ́dlaka, f. das Unterfutter (bei einem Kleide), Cig., Mik., Lašče-Erj. (Torb.); kožuhovina za podlako, Futterpelze, DZ.; črn plašč, ki je znotraj imel rdečo podlako, Levst. (Zb. sp.); — podlȃka, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

porę́dən, -dna, adj. 1) ordentlich, Mur., C., vzhŠt.; v poredni "gmajni", in einer ordentlichen Gemeinde, Dalm.; — ordnungsliebend, gut, C.; ehrbar, Jarn.; — 2) ansehnlich: ziemlich groß; poredna vojska, ogr.-C.; poredno, viel: p. ljudstva, ogr.-C.; — angesehen: visoki in poredni ljudje, Slom.; najporedniši rod, Dalm.; — 3) muthwillig, boshaft; poredni otroci; ušla mi je kaka poredna in nespametna, es entschlüpfte mir irgend eine boshafte oder thörichte Bemerkung, LjZv.; — 4) p. kruh, schlechtes Brot, C.; poreden plašč, ein schlechter Mantel, poredne bukve, ein schlechtes Buch, Jap. (Prid.); dati nekaj boljšega za poredno, Jap. (Sv. p.); p. pot, ein schlechter Weg, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

prostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. ausbreiten, Mur., Cig., Jan., Trub.; perute, plašč p., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rokavnik [rokȃvnik] samostalnik moškega spola

plašč z rokavi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

spásti 1., spádem, vb. pf. 1) herunterfallen, Cig., Jan.; ino je Elijev plašč vzel, kateri je bil njemu spadel, Dalm.; (o črvivem sadju), Cig.; — entfallen, Z.; iz glave mi spade kaj, C.; — 2) verfallen: s. na kaj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

splah, m. plašč na splah, der Schultermantel, Z.; suknjo dejati na splahę̑, t. j. črez ramena, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

stəkníti 1., -táknem, vb. pf. (Angestecktes) herunternehmen, Cig., Jan.; prstan s., Cig.; plašč s klina s., BlKr.-M.; s. se, sich losmachen: pes se je steknil, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

sǜknja -e ž
1. suknja, plašč: Tunica Szüknya KMS 1780, A8; Vſzüknyo je obvit na malom ſzinej BKM 1789, 58; i piſzano ſzüknyo je nyemi dáo zaſiti KM 1796, 23; i na szüknyo mojo szo sors vrgli TA 1848, 17; Ki pa ne bi zadovolen bio zdomácsov szüknyov AIP 1876, br. 5, 1; na pout ſzi ne vzemte, ni dvej ſzüknyi KŠ 1771, 32; pren. i tak to ſzvadbeno ſzüknyo vujvlácsimo KŠ 1771, 839; Kriſztus mi dá drügoga, Szüknyo, zitek vekivecsni KŠ 1754, 250; 'Zitka szüknyo vszi gorioblecseni KAJ 1848, 138; i darüjo ſzvoje pravicze ſzüknyov KŠ 1754, 238
2. žensko krilo: Szoknya; szüknya, kitla KOJ 1833, 1; Cserne ſzüknye de noſzila SŠ 1796, 171

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

šavba [šȃvba] samostalnik ženskega spola

krznen plašč; kožuh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

šeprȗn, m. plašč iz bičja ali lipovega lubja, kakršne so nekdaj pastirji imeli, Polj., Idrija; — prim. srvn. schaprûn, kurzer Mantel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

šmant [šmȁnt] samostalnik moškega spola

škrlatni plašč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

šment [šmȅnt] samostalnik moškega spola

škrlatni plašč

PRIMERJAJ: šmant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zamotáti, -ȃm, vb. pf. 1) verwickeln, verwirren; z. prejo; z. se, sich verwirren: preja se je zamotala; (fig.) zamotana reč, eine verwickelte, complicierte Sache; — z. se, sich verwickeln; z. se v mrežo; z. se v plašč; (fig.) sich zu weit einlassen, sich einwirren, Cig.; — 2) einwickeln, einschlagen; v cunje, v papir z. kaj; z. se, sich einwickeln; — sich verpuppen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehen; ("mit Veränderung der Theile drehen", Cig.); vrv, nit z., Cig.; brke si z., sich den Schnurrbart zudrehen, Cig., Lašče-Levst. (M.); rokave si z. (= zavihati), Cig., Lašče-Levst. (M.); — zasukan, geschraubt (stil.), Cig. (T.); — zasukan človek, ein abgedrehter Mensch, Cig.; — 2) eine andere Richtung geben, drehen, wenden; z. se na levo, na desno, sich nach links, nach rechts wenden; z. ladjo drugam, das Schiff umlegen, Cig.; z. se, zu tanzen anfangen; plašč po vetru z., den Mantel nach dem Winde drehen; tu se pot zasuče (na desno, na levo); govorico z., dem Gespräch eine andere Wendung geben, Jurč.; stvar se je drugače zasukala, die Sache hat sich anders gestaltet, hat eine andere Wendung genommen; — schwingen: sulico z., Ravn.-Valj. (Rad); — 3) moko z., das Mehl abrühren, Cig.; zasuka se moka z vodo, z jajci, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.