Tiskanje

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

backpackerka samostalnik ženskega spola

turistka, ki potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

cvréti cvrèm nedov. cvrì -íte, cvróč; cvŕl -a, cvrét, cvŕt -a; cvrênje tudi cvŕtje; (cvrèt/cvrét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jajca, piščanca
cvréti jo cvrèm jo (ẹ́ ȅ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti z vso naglico |teči, bežati|
cvréti se cvrèm se (ẹ́ ȅ) poud. ~ ~ ves dan na plaži |biti na vročem soncu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Čehinja

Predlog

Čehinje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [čéhinja], rodilnik [čéhinje]

BESEDOTVORJE: Čehinjin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka]

1.

ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátljeu̯ dátljeva dátljevo]

1.

ki je v zvezi z datljevimi palmami; SINONIMI: dateljnov

2.

ki je iz datljev 1. ali vsebuje datlje 1.; SINONIMI: dateljnov

STALNE ZVEZE: datljeva palma
ETIMOLOGIJA: ↑datelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

dopústnica -e ž (ȗ)
1. dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice
2. ženska, ki ima dopust: dopustnice uživajo na plaži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

1.

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

1.1.

2.

film z resno vsebino

3.

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Elíja Frazemi s sestavino Elíja:
íti kot Elíja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]

1.

ki je v zvezi z grotesko 1.

v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen

3.

kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost

4.

kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično

ETIMOLOGIJA: ↑groteska

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Kako razumeti besedo »bit«? (Zmelkoow)

Zanima me kako je mišljena beseda bit/Bit pri pesmi z naslovom Bit izvajalca Zmelkoow. Nekje je napisana beseda z veliko nekje pa z malo začetnico. Očitno pa je, da celo pesem govori o isti stvari in jo nagovarja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

kenijski

Predlog

kenijska kenijsko pridevnik

IZGOVOR: [kénijski]

ZVEZE: kenijski šiling

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Kmerka

Predlog

Kmerke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica kamboškega ljudstva

IZGOVOR: [kmêrka], rodilnik [kmêrke]

BESEDOTVORJE: Kmerkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

knjíga-esamostalnik ženskega spola

večje število skupaj vezanih popisanih listov
- knjiga česa
- , knjiga s čim
- , knjiga iz česa
- , knjiga po čem, kako
- , knjiga ob čem, kdaj
daljše besedilo
- knjiga v čem
- , knjiga iz česa, od kod

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

knjiga o
, knjiga za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

koléšček Frazemi s sestavino koléšček:
bíti kákšen koléšček kjé, kák(šen) koléšček [v glávi] mánjka kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

ležálka -e ž (ȃ)
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži: na plažah je poleti težko najti nekaj kvadratnih metrov prostora za ležalko in kopalno torbo; slamnata ležalka; senčnik in ležalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

ležálnik -a m (ȃ) počivati v ~u; ~i na plaži; |vagon|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]

1.

majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis

2.

ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom

ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...

martínčkati se -am se nedov. (ȋ) ekspr.
brezskrbno poležavati na soncu: martinčkati se na plaži, terasi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

mesó -á s (ọ̑)
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

mišmáš SSKJ² samostalnik moškega spola

pijača iz plasti oranžade in rdečega vina

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nágec -gca m

ekspr. gol, neoblečen človek

SINONIMI:

ekspr. golec, knj.izroč. razgaljenec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

nasónčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) ~ ~ na plaži

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

pácati1 -am nedov. (á)
nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti2: pacati divjačino, govedino
● nižje pog. pacali so jih po taboriščih dolgo zadrževali

pácati se

biti, zadrževati se (na soncu, v vročini):

ves dan so se pacali na plaži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

pácati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pácanje (á) neknj. ljud. kvasiti: kaj ~ divjačino
pácati se -am se (á) neknj. ljud. ~ ~ na plaži |dolgo se sončiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

paparác in paparáco in paparazzo -a [tretja oblika paparáco] m (ȃ)
fotograf, usmerjen na škandalozne, senzacionalne posnetke iz zasebnega življenja javnih in slavnih osebnosti: znano pevko so paparaci ujeli na plaži; italijanski paparaci; fotografije znanega paparaca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

paparáco glej paparác

páriti se1 -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vročini zadrževati se, oddajati vlago
(Na podu lope) se je parilo seno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

pétzvézdični pridevnik

1.

ki ima najvišjo oznako kakovosti namestitve

2.

ki je v zvezi s turistično ponudbo najvišje kakovosti sploh

ETIMOLOGIJA: pet + zvezdični

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

poleževáti -újem nedov. (á ȗ)
poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

pretegováti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge

pretegováti se

zelo iztegovati roke, noge in telo:

zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati

pretegovati se na postelji

●

ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]

1.

majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina

1.1.

navadno v množini

FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...

sardína sardíne samostalnik ženskega spola [sardína]

1.

sardela, zlasti konzervirana, kot hrana, jed

1.1.

;

primerjaj lat.

Sardina pilchardus

;

SINONIMI:

sardela

FRAZEOLOGIJA: kot sardine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardina < lat. sardīna, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...

skúter skúterja samostalnik moškega spola [skúter]

motorno kolo z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki ne dosega večjih hitrosti, navadno za vožnjo po mestu

STALNE ZVEZE: podvodni skuter, vodni skuter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’

sombrêro sombrêra samostalnik moškega spola [sombrêro]

velik, navadno slamnat klobuk z zelo širokim navzgor zavihanim robom in stožčastim srednjim delom, po izvoru iz Mehike; SINONIMI: mehiški klobuk

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sombrero, angl. sombrero) iz špan. sombrero iz sombra ‛senca’ - več ...

sónčiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj izpostavljati koga/kaj
(Na balkonu) sonči bolno nogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

sónčiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj izpostavljati se
(Na balkonu) se sonči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

sónčnik -a m (ọ̑)
1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki
2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

sónčnik -a m (ọ̑) ~i na plaži

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Svetilnik

Predlog

Svetilnika samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

plaža v Izoli

IZGOVOR: [svetílnik], rodilnik [svetílnika]

PRIMERJAJ: svetilnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

tankíni samostalnik moškega spola

1.

ženske kopalke z ohlapnejšim, majici brez rokavov podobnim zgornjim delom

1.1

kot pridevnik

ki je v zvezi s takimi kopalkami

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

tequila glej tekíla

váljati -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á)
1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj
a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove
b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati
c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno
2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi
3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa
4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah
5. vulg. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose (s kom): mnogi so jo že valjali

váljati se

1.

premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi:

okoli ognjišča se valjajo mačice

valjati se po blatu, v prahu

/ po ovsu so se valjali divji prašiči

/ samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha

2.

ekspr.,

s prislovnim določilom

biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen:

časopisi se valjajo po policah

obleka se valja po stolih

/ po vseh kotih se valjajo kovanci

3.

slabš.

biti, zadrževati se kje brez dela:

naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah

cele popoldneve se valja po plaži

/ vse življenje se valja po mehkih blazinah

●

ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno

♦

navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka

váljan

-a -o:

valjana jeklena pločevina

valjana polst

♦

teh. valjani profili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

váljati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -an -ana; váljanje (á) koga/kaj ~ testo
váljati se -am se (á) Svinja se ~a po blatu; slabš. ~ ~ cel dan na plaži |poležavati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zabáva-esamostalnik ženskega spola

vsebina, ki sprošča
- zabava v/na čem, kje, kdaj
- , zabava s čim/kom
- , zabava za kaj/koga
- , zabava ob čem, kdaj, kje
prireditev
- zabava v/na čem, kje, kdaj
- , zabava s čim/kom
- , zabava za koga/kaj
- , zabava ob čem, kdaj, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Zapis okrajšave za številko

Zanimajo me možnosti za zapis okrajšave za številko (št.) v mednarodni rabi: a) Se znak lojtra (#) v takšni rabi piše s presledkom ali brez njega (# 1 ali #1)? b) Se latinska okrajšava za N/numero piše z veliko ali malo začetnico (No./no.)? c) Ali morda obstaja še kakšen drug način zapisa okrajšave za številko, ki bi ga lahko uporabili v mednarodni rabi in bi bil hkrati v skladu s slovenskim pravopisom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zlécati se -am se nedov. (ẹ̄) star.
1. (po)legati z iztegnjenimi udi: utrujeno so se zlecali po ležiščih; kljub slabemu vremenu so se zlecali po plaži
● star. za cesto so se zlecale zelene jase so bile, se razprostirale
2. pretegovati se, iztegovati se: otroci so počasi vstajali in se zlecali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.