cínkast -a -o prid. (ȋ) ki je iz cinka: cinkast pladenj;
cinkasta cev, streha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cizelírati -am nedov. in dov. (ȋ) vrezovati, tolči drobne okraske v kovino: cizelirati nakit, pladenj;
pren. pisatelj cizelira svoja dela
♦ num. dokončno obdelati odlitekcizelíran -a -o: starinska cizelirana tobačnica / cizeliran okrasek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
fíldžan in fildžán -a m (ȋ; ȃ) v orientalskem okolju skodelica brez roča za turško kavo: pladenj z džezvo in fildžani / popil je še četrti fildžan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
igráčkast -a -o prid. (á) nav. ekspr. podoben igrački: v rokah je nosila igračkast pladenj;
igračkaste hiše / igračkasti modeli tankerjev / bila je igračkasto bitje / ta snov je za učence igračkasta zelo lahka // igračkast otrok ki se (rad) igraigráčkasto prisl.: igračkasto razpostavljene hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kromírati -am nedov. in dov. (ȋ) poljud. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma, strok. kromati: kromirati dele štedilnikakromíran -a -o: kromiran pladenj; kromirana posoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
láva2 -e ž (ā) - 1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava
- 2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nefríten -tna -o (ȋ) pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
paélja -e in paella -e cit. [paélja] ž (ẹ̑) španska, po izvoru katalonska jed iz riža, morskih sadežev, piščančjega, zajčjega mesa in zelenjave: Če nas flamenko in paelja spominjata na Španijo, kaj je sinonim za Slovenijo, po čem nas Španci prepoznajo? E ← špan., katalon. paella, prvotno 'ponev', ← stfrc. paële < lat. patella 'ponev, pladenj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pládenj -dnja m (á) okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi: naložiti meso na pladenj;
lesen, plastičen pladenj;
pladenj pomaranč, slaščic / pog. sam je pojedel cel pladenj jedila na njem // temu podobna priprava za prenašanje navadno krožnikov (s hrano): pladnje s praznimi krožniki so odlagali na posebni mizi; pladenj kozarcev; natakar s polnim pladnjem / kirurški instrumenti na pladnju
● prinesti vse na pladnju na krožniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plítvica -e ž (ȋ) zastar. - 1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi
- 2. plitev čoln: voziti se s plitvico
● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
podlóžek -žka m (ọ̑) - 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku
// kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek
// knjiž., redko pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku - 2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek
- 3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav
♦ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
podnòs -ôsa m (ȍ ó) knjiž. pladenj: postaviti podnos na mizo;
vzeti skodelico čaja s podnosa;
srebrn, zlat podnos / podnos s pecivom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
podolgovàt -áta -o [u̯g] prid. (ȁ ā) ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi;
podolgovat pladenj;
podolgovata hiša, njiva;
podolgovata kost;
odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ponúden -dna -o prid. (ȗ) knjiž. serviren: ponudni krožnik, pladenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ségati -am nedov. (ẹ̄) - 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko
- 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet
- 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo
// biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč - 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige
// turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali - 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih
● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)
segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
servíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na serviranje: servirni krožnik, pladenj;
servirni pribor;
jedilna in servirna posoda / servirna mizica / servirni udarec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tabléta2 -e ž (ẹ̑) knjiž. pladenj: prinesti pismo na tableti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tása -e ž (á) pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi; pladenj: postaviti kozarce na taso;
prinesti kosilo na tasi;
kovinska, steklena tasa;
ovalna tasa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tropínka -e ž (ȋ) nar. zahodno repa, kisana v grozdnih tropinah: na pladenj je naložila tropinko in klobase / repa tropinka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zbalansírati -am tudi izbalansírati -am in zbalancírati -am tudi izbalancírati -am dov. (ȋ) - 1. spraviti v ravnotežje: zbalansirati jadrnico / zbalansirati krmilno napravo
- 2. ekspr. loveč ravnotežje prinesti: srečno je zbalansiral poln pladenj na mizo
zbalansíran tudi izbalansíran in zbalancíran tudi izbalancíran -a -o: zbalansirano krmilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zvrníti in zvŕniti -em dov. (ī ŕ) - 1. narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: zvrniti kip s podstavka; zvrniti posodo; burja je zvrnila voz prevrnila
// z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: zgrabil ga je in zvrnil; zvrnili so ga v sneg / zvrnil ga je na tla / konj je zvrnil jezdeca s sebe - 2. s spremembo lege, položaja posode narediti, da pride vsebina iz nje, na kaj: ohlajen narastek zvrnemo na krožnik; zvrniti tovor / ekspr. zvrniti kozarec vina izpiti
- 3. spraviti iz navadne, pokončne lege, položaja: ljubko je zvrnila glavo; zvrniti nazaj, vznak / pog. zvrnila si je nogo izvinila
- 4. v zvezi z na narediti, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvrniti krivdo, odgovornost na druge; vse je zvrnila nanj
● ekspr. zvrniti čašo, kozarček izpiti brez oddiha; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
zvrníti se in zvŕniti se priti iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spodrsnilo mu je, pa se je zvrnil; zvrniti se na posteljo, v travo; zvrnil se je po tleh kot snop
zvŕnjen -a -o: ob cesti leži zvrnjen voz; na pladenj zvrnjena potica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.