pláhost -i ž (á)
lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost
poizgíniti -em tudi pozgíniti -em dov. (í ȋ)
drug za drugim izginiti: ljudje so poizginili z oken / plahost in strah sta poizginila izginila
bojazljív -a -o prid.(ī í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel;
biti bojazljiv;
bojazljiva žival // ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled bojazljívo prisl.:
bojazljivo se je stisnil k očetu
bojèč -éča -e prid.(ȅ ẹ́) 1. ki se boji: boječa srna;
ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa 2. plah, nesamozavesten, neodločen2:
v družbi je preveč boječ;
boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled bojéče prisl.:
boječe gledati, potrkati, vprašati;
prim. bati se