jubilêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na jubilej: jubilejni koncert; jubilejna predstava; letošnja prireditev v Planici je bila jubilejna / jubilejni letnik revije; jubilejna proslava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mámutski -a -o prid. (ȃ)
ekspr. nenavadno velik, velikanski: mamutski tanker / mamutsko podjetje / publ. mamutska skakalnica v Planici velika (smučarska) skakalnica
 
strojn. mamutska črpalka črpalka za črpanje vode iz tal z vpihavanjem zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mámutski -a -o (ȃ) ~i okli; poud. ~ tanker |velikanski|; publ. ~a skakalnica v Planici velika
mámutskost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

nèšpórten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Norveško
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Norveškega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime države
IZGOVOR: [norvéško], rodilnik [norvéškega]
BESEDOTVORJE: Norvežan, Norvežanka, Norvežanov, Norvežankin, norveški
PRIMERJAJ: Norveška

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

planíca -e ž (í)
svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah: počivali so na planici malo nad planinskim domom; krave so se pasle na planici / peščena planica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

planíca -e ž
svet brez drevja in gorovja, navadno v gorahpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. planja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

planíška velikánka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pràg Frazemi s sestavino pràg:
bíti na prágu čésa, bitina prágu smŕti, bíti na prágu življênja, metánje čez pràg, metáti kóga čez pràg, na prágu življênja, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, vréči kóga čez pràg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

severnják -a m (á)
1. kdor živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: preudarni severnjaki; južnjaki in severnjaki
// nav. ekspr. kdor živi v najbolj severnih deželah Evrope ali je doma iz njih: tekmovanj v Planici so se udeležili tudi severnjaki
2. knjiž. severni veter, sever: zapihal je severnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

skakálnica -e ž (ȃ)
1. naprava za skoke na smučeh: graditi skakalnico / skakati na skakalnici; plastična skakalnica pokrita s plastično maso; sedemdesetmetrska, velika skakalnica; skakalnice v Planici / smučarska skakalnica
// pog. naprava za skakanje v vodo; skakalni stolp: skakati na glavo s skakalnice
2. priprava za skakanje, preskakovanje: naravnati skakalnico na primerno višino / pes je skakalnico v redu preskočil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

snég Frazemi s sestavino snég:
bél kot snég, bíti [kot] lánski snég, bíti már kot [za] lánski snég, kot [za] lánski snég, zanímati se kot za lánski snég, zméniti se kot za lánski snég

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stvár Frazemi s sestavino stvár:
imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom, postáviti stvarí na právo mésto, vsáka stvár imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Število zadetkov: 14