bál1 -a m (ȃ) pog. družabna prireditev, na kateri se pleše; ples: iti na bal;
bal na prostem
♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati,
dánes z bètom, jútri s psòm,
ênkrat z bètom, drúgič s psòm,
jeséni z bètom, pozími s pesòm,
píjan kot bèt,
zdàj z bètom, zdàj s psòm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém],
brúndati v brádo,
dajáti kàj na brádo,
dáti kàj na brádo,
gósti v brádo,
hahljáti se v brádo,
hihitáti se v brádo,
iméti brádo,
iméti [žé] brádo,
kàj z brádo,
kózja brada,
kózja bráda,
Matjáževa bráda,
momljáti v brádo,
mrmráti v brádo,
prodájanje na brádo,
prodáti na brádo,
smehljáti se v brádo,
viséti za brádo,
zabrúndati v brádo,
zamrmráti v brádo,
zgódba z brádo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
brísavica -e ž (ī) zastar. veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
centrírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
čéz1 prisl. (ẹ̑) 1. izražaa) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran: čez priti;
tam je most, čez vozi vlak;
stoji pred zidom in gleda čez / oblaki se valijo od planin sem čez b) stanje na drugi strani, onkraj: smo že čez;
tam čez leži vas 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in čez;
ura je poldne ali malo čez;
možu je šestdeset let in še čez / tram gleda na eni strani pet centimetrov čez / voda je čez in čez preplavila bregove
● pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; pog. čez dati, vreči izbruhati, izbruhniti; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. iti, spraviti čez ilegalno v tujino; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; pog. prevzeti delo na čez načez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dogodljáj -a m (ȃ) dogodek, navadno manjši, manj pomemben: na poti se mu je pripetil neprijeten dogodljaj;
družbi pripoveduje drobne dogodljaje s planin;
nenavaden, resničen dogodljaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gorôvje -a s (ȏ) v zaključeno celoto povezane gore: ravnino obdaja visoko gorovje;
proti severu se razprostira gorovje Kamniških planin;
lahko prehodno gozdnato gorovje // gore, hribi: sneg je pokrival gorovje, nižine pa so bile kopne
♦ geogr. grudasto gorovje; nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in višina sta odvisna od gubanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo] 1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) 1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži;
sprejela nas je domača hči;
ima dve majhni, odrasli hčeri;
najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči 2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hčí hčére ž -i hčér -i -jo; -i -á -áma -i -àh -áma; -e -á -àm -e -àh -ámi člov. (ȋ ẹ̑) ~ edinka; šalj. Evina ~ |ženska|; olepš. ~e noči |vlačuge, prostitutke|; pesn. ~ planin Sočahčérin -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jezerskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [jezêrski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krávji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na krave: kravja koža;
kravje mleko / konjski in kravji hlev; kravji zvonci / šel je za kravjega hlapca, pastirja / počasna kravja vprega
● nizko napravil je kravji požirek zelo velik, hlasten
♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin; vet. kravje koze virusna bolezen, ki se pojavlja navadno na kravjem vimenu v obliki izpuščajev; kravja stoja konj stoja z navznoter ukrivljenimi nogami; prisl.: piti po kravje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
naravnáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: naravnati merilno vrvico;
pred ogledalom si je naravnal kravato;
vstala je in si naravnala ruto / naravnati izpahnjeno nogo 2. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: naravnal je fotografski aparat in začel slikati;
naravnati tehtnico / naravnati klimatske naprave na toplo; naravnati ostrino slike; prižgal je tranzistor in naravnal postajo 3. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: naravnati daljnogled na vrhove planin / naravnati vodni curek proti gorečemu poslopju / z močnim zamahom vesel je naravnal čoln k bregu / dvignil je puško in jo naravnal na cilj nameril / z oslabljenim pomenom naravnal je pogled k njej // napraviti, da dobi kaka dejavnost določeno vsebino: naravnati misli, pogovor na to vprašanje; naravnati pozornost na kaj / naravnati politiko v drugačno smer
● naravnala je svoj korak z njegovim uravnala, uskladila; ekspr. naravnal je oči k njej pogledal jo je; opoldne je naravnala uro naredila, da je kazala točno poldnenaravnáti se nar. gorenjsko
nameniti se, oditi: naravnal se je spat; naravnali so se k njemu, proti domu
naravnán -a -o
1. deležnik od naravnati: natančno naravnana ostrina; ura je bila navita in naravnana
2. ki vsebuje, izraža prizadevanje po določeni vsebini; usmerjen: duhovno naravnan človek; kaznovanje naj bo pozitivno naravnano / k cilju naravnano obnašanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
naravnáti -ám
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
/Pred ogledalom/ si je naravnal kravato (proti pasu).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno urediti kaj
Fotografski aparat si je naravnal /po najbližjem robu/ in začel slikati.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Vodni curek so naravnali proti goreči stavbi.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj ‘vsebino’ proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Pogled je /z zanimanjem/ naravnal k malo večji skupini ob oknu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
Pisanje sestavine »planina« v večbesednih lastnih imenihZanima me pravilen zapis velikih in malih začetnic pri zemljepisnih imen, ki vsebujejo samostalnik planina, in sicer Planina pri jezeru, Planina Blato, Planina dedno polje, Planina v Lazu in podobno, se pravi kdaj se uporablja velika kdaj mala začetnica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
planína -e ž (í) 1. s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo: na planini so postavili nov stan;
gnati živino v planino / skupna, zadružna planina // tak svet z bivališči za pastirje in stajami za živino: življenje na planini mu ugaja; pren., ekspr. planina je v jeseni onemela 2. nav. mn. visoki hribi, zlasti skalnati: pred seboj je zagledal s soncem obsijane planine;
rad hodi na, v planine;
strme planine;
pobočja planin / Kamniške planine Kamniške Alpe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
planinec [planȋnǝc]
samostalnik moškega spolaprebivalec gora, planin, Alp
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
planšar
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podkrȋlje, n. 1) coll. die Unterflügel, Cig. (T.); — 2) die Fußgegend eines Berges: p. velikanskih gor, Zv.; Spominam se raja v podkrilju planin, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podmòł, -móla, m. eine vom Strom untergrabene Stelle, der Uferbruch, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Nov.; — eine unterirdische Grotte, Jan., C.; vso s planin dohajajočo vodo podzemeljski podmoli požirajo, Nov.; skriti se po goščavah in podmolih, Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podnóžje -a s (ọ̑) 1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas;
podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba 2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje;
kamnito podnožje ograje;
podnožje stebra // ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja
● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prigòn -ôna m (ȍ ó) glagolnik od prignati 1: prigon živine s planin / prigon je bil majhen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
simfóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert;
simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin
♦ glasb. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sín -a stil. -ú m, mn. sinôvi stil. síni; dv. sína in sinôva (ȋ) moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil;
imata tri sinove;
roditi sina;
to je najmlajši sin;
sin edinec;
sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk// knjiž., s prilastkom moški1:a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda;
tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine
● tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ rel. Sin božji, človekov Kristussíne ekspr.:
kako je, sine; sine, tako pa ne bo šlo;
prim. sine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
snežén2 -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz snega: zavetišče so si naredili iz sneženih kvadrov;
sneženi zameti snežni zameti;
snežene kepe 2. za katerega je značilno veliko snega: lani je bila zima zelo snežena / snežen dan 3. ki je pokrit s snegom: sneženi vrhovi planin;
snežena pokrajina / ekspr. glavo je imela že čisto sneženo
● sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
snežén2 -a -o
prid.1.
za katerega je značilno veliko snega SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stǫ́jina, f. 1) das Standgeld, Tolm.; — 2) kar se daje lastnikom planin od sira in drugega, kar se na njih pridela, Tolm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tolmínec tolmínca; tudi tolmínc samostalnik moškega spola [tolmínəc] trdi sir iz kravjega mleka sladko pikantnega okusa, ki se tradicionalno izdeluje v Zgornjem Posočju; SINONIMI: tolminski sir
ETIMOLOGIJA: po kraju Tolmin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
transverzálen transverzálna transverzálno pridevnik [transverzálən] 1. ki je pravokoten na podolžno stran, os
2. ekspresivno ki povezuje, združuje različne strani, stališča
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. transversal) iz srlat. transversalis iz lat. transversus ‛ležeč poprek, počez, prečen’ iz transvertere ‛preokreniti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.