planjáva -e ž (ȃ)
navadno večji raven svet brez drevja in grmovja: pred njim se je razprostirala travnata planjava; sredi planjave je rasla skupina brez; peščena, skalnata planjava; pren. jezerska, morska planjava
pojèzd -ézda m (ȅ ẹ́) star. 1. ježa1:
biti utrujen od dolgega pojezda;
popoldanski pojezd / tudi ob tretjem pojezdu okoli stebra ni sprožil loka 2. skupina jezdecev: na robu planjave so zagledali pojezd
♦ zgod. javni zbor v župi, na katerem je oskrbnik gospostva s spremstvom razsojal prepire, kaznoval prestopke, pobiral davke