Tiskanje

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

aligȃtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

belodón -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

biba [bíba] samostalnik ženskega spola

plazilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

breznógi -a -o prid.

ki je brez noge, nog

SINONIMI:

knj.izroč. breznožni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024

brontozáver -vra m živ. (á) pal. |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

dinozáver -vra m (á)
pal. izumrli plazilec, zlasti iz obdobja jure in krede, s pokončno štirinožno ali dvonožno hojo, včasih izredne velikosti: mesojedi, rastlinojedi dinozavri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

dinozáver -vra m živ. (á) pal. |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

dinozáver -vra m

pal. izumrli plazilec, zlasti iz obdobja jure in krede, s pokončno štirinožno ali dvonožno hojo, včasih izredne velikosti

SINONIMI:

nestrok. zaver

GLEJ ŠE: plazilec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024

dinozáver -vra m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

diplodók -a m živ. (ọ̑) pal. |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

fítozáver -vra m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda]

1.

strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu; primerjaj lat. Vipera berus; SINONIMI: iz zoologije navadni gad

2.

iz zoologije živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami; primerjaj lat. Viperidae

3.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno maček

4.

slabšalno hudoben, nesramen človek

STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad
FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih
ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *gu̯oHu- ali *gu̯ou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

gȁd gáda m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

gomaza [gomȃza] samostalnik ženskega spola

plazilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

gomazẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

hlápček hlápčka samostalnik moškega spola [hlápčək]

1.

navadno ekspresivno, nekdaj hlapec, zlasti mlajši

2.

navadno slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: slabšalno hlapec, slabšalno plazilec

ETIMOLOGIJA: ↑hlapec

hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]

1.

nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji

2.

slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec

3.

stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec

FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...

ihtiozáver -vra [ijo] m živ. (á) pal. |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

káča -e ž (á)
1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak
● ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil
3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska
♦ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

káča -e ž

breznogi plazilec z dolgim valjastim telesom

SINONIMI:

nar. kač, ekspr. kačica, ekspr. kačon, slabš. kačur, zastar. zmija

GLEJ ŠE SINONIM: hudoben, hudoben, hudobnica, vrsta
GLEJ ŠE: kobra, vlak, železnica, denar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024

kača ► ˈkaːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

káčast káčasta káčasto pridevnik [káčast]

ki spominja na kačo 1. ali je tak kot pri kači 1.; SINONIMI: kačji

STALNE ZVEZE: kačasta smreka
ETIMOLOGIJA: ↑kača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kaméleon -a tudi -óna m (ẹ̑, ọ̑)
plazilec toplih krajev, ki živi na drevju in lahko spreminja barvo kože: lepljiv jezik kameleona; spreminja barvo kot kameleon
// slabš. kdor zaradi koristi prilagaja svoje prepričanje trenutnim razmeram: malomeščanski politični kameleoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kaméleon -a tudi kaméleon -óna m živ. (ẹ̑; ẹ̑ ọ̑) |plazilec|; člov., slabš. malomeščanski ~ |prilagodljiv človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]

večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia

STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...

krokodíl -a m (ȋ)
zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil
♦ zool. nilski krokodil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

krokodȋl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

krokodílji krokodílja krokodílje pridevnik [krokodílji]

1.

ki je v zvezi s krokodili ali gojenjem krokodilov

FRAZEOLOGIJA: krokodilje solze, točiti krokodilje solze
ETIMOLOGIJA: ↑krokodil

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

krokodílov krokodílova krokodílovo pridevnik [krokodílou̯ krokodílova krokodílovo]

ki je v zvezi s krokodilom, krokodili

ETIMOLOGIJA: ↑krokodil

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kúščar kúščarja samostalnik moškega spola [kúščar]

plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat. Lacertilia; SINONIMI: iz zoologije kuščarica

ETIMOLOGIJA: = star. hrv. kušćar, verjetno sorodno s hrv., srb. gȕšter < pslov. *guščerъ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kúščar -ja m (ū)
1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev
♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria
// nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar
2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kúščar -ja m s -em živ. (ú; ȗ) |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kúščar -ja m

plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom

SINONIMI:

star. gaščerica, star. kuščarica

GLEJ ŠE SINONIM: zelenec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024

kúščarica kúščarice samostalnik ženskega spola [kúščarica]

iz zoologije plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat. Lacertidae; SINONIMI: kuščar

STALNE ZVEZE: pozidna kuščarica, primorska kuščarica, živorodna kuščarica
ETIMOLOGIJA: ↑kuščar

..lec -lca m. prip. obr.
1. člov. [u̯c] 'vršilec' brálec, plesálec; tkálec, morílec, cenílec; žival. plazílec
2. nečlov. [lc, v nekaterih primerih tudi u̯c] brisálec, kazálec, spodbujeválec; rušílec, dušílec, nosílec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

lúskar -ja m z -em živ. (ȗ) žival. |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

mozazáver -vra m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]

1.

pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

2.

ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč

ETIMOLOGIJA: ↑nagačiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nèokréten -tna -o; bolj ~ (ȅé; ȅé ȅȇ ȅé) ~ plazilec; poud. ~ organizator |nespreten, neiznajdljiv|; pešaj. biti ~ pri delu okoren, neroden
nèokrétnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

plazílec plazílca samostalnik moškega spola [plazíləc plazílca] in [plazíləc plazíu̯ca]

1.

mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: iz zoologije reptil

2.

slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno hlapec

ETIMOLOGIJA: ↑plaziti

plazílec -lca [plaziu̯ca in plazilca] m (ȋ)
žival, ki se plazi po trebuhu: kače in drugi plazilci; pren., slabš. nekateri so še zdaj plazilci in petolizci pred gospodarji
♦ zool. plazilci živali s suho, zelo poroženelo povrhnjico, Reptilia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

plazílec -lca [u̯c] m s -em živ. (ȋ) kače in drugi ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

plazílec -lca m

zool. žival s suho, zelo poroženelo povrhnjico

SINONIMI:

zool. reptil

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024

plazȋlec – glej pláziti se

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pláziti se plȃzim se nedov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pleziozáver -vra m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

prákúščar -ja m s -em živ. (ȃú; ȃȗ) |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pterodáktil -a m (ȃ)
pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati: krilati pterodaktili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pterodáktil -a m živ. (ȃ) |izumrli plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pterozáver -vra m (á)
pal. izumrli plazilec, sposoben letati: dolgorepi, kratkorepi pterozaver; okostje pterozavra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pterozáver -vra m živ. (á) |izumrli plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

reptíl reptíla samostalnik moškega spola [reptíl]

iz zoologije mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: plazilec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Reptil iz poznolat. reptile < lat. rēptilis ‛plazeč se’, iz rēptāre ‛plaziti se’ - več ...

reptíl -a m (ȋ)
nav. mn., zool. žival s suho, zelo poroženelo povrhnjico; plazilec: reptili in amfibije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

reptíl -a m živ. (ȋ) plazilec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

reptȋl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

rodoslôvni rodoslôvna rodoslôvno pridevnik [rodoslôu̯ni]

1.

ki je v zvezi z rodoslovci ali rodoslovjem 1.; SINONIMI: genealoški

1.1.

rodoslovja 1.

rodoslovju 1.

;

SINONIMI:

genealoški

2.

ki je v zvezi z rodoslovjem 1.1.; SINONIMI: genealoški

3.

ki je v zvezi z rodoslovjem 2.; SINONIMI: genealoški

ETIMOLOGIJA: ↑rodoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

skínk -a m živ. (ȋ) žival. |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica]

sladkovodna želva z oklepom temnejše barve in okončinami z belkastimi pikami, ki živi v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji; primerjaj lat. Emys orbicularis; SINONIMI: iz zoologije močvirska sklednica

STALNE ZVEZE: močvirska sklednica
ETIMOLOGIJA: ↑skleda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

slepec ► sˈlėːpac -pca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

slọ̄ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

sprednjenóžec -žca m s -em živ. (ọ̑) |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

stegozáver -vra m živ. (á) pal. |plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

strupenjáča strupenjáče samostalnik ženskega spola [strupenjáča]

1.

strupena kača

2.

strupena goba

3.

slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to pripisuje

4.

ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti zmogljivostjo, okretnostjo

ETIMOLOGIJA: ↑strupen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

šilkrota ► šil’kˈrọːta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

tiranozáver -vra m živ. (á) |izumrli plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vèlekúščar -ja m (ȅ-ū)
knjiž. velik izumrli, kuščarju podoben plazilec: okostje velekuščarja / kopenski, morski velekuščarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zverozóbec -bca m (ọ̑)
pal. izumrli plazilec, iz katerega so se posredno razvili sesalci: pojavitev zverozobcev v karbonu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zverozóbec -bca m z -em živ. (ọ̑) |izumrli plazilec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]

1.

vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

2.

starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...

žélva -e ž (ẹ̄)
1. plazilec s hrbtnim in trebušnim oklepom: želva lazi, plava; želva leže jajca; gojišče želv; oklep želve; počasen, star kot želva
♦ zool. glavata želva z veliko glavo in močnimi čeljustmi, Caretta caretta; kopenske želve na kopnem živeče želve z zelo močnim hrbtnim in trebušnim oklepom, Testudinidae; močvirske želve v počasi tekočih vodah živeče želve s plavalno kožico med prsti, Emydidae; morske želve v morju živeče želve s ploščatim, srčasto oblikovanim oklepom, Chelonidae
2. voj., v starem in srednjem veku priprava na kolesih s poševno leseno streho za kritje ob napadu na obzidje: kamnometi in želve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

žélvin žélvina žélvino pridevnik [žélvin]

1.

ki je v zvezi z želvo 1., želvami 1.

ki je iz mesa želve 1., vsebuje meso želve 1. kot hrano, jed; SINONIMI: želvji