Tiskanje

fatkati [fātkati fātkam] nedovršni glagol

plesti
pripovedovati kaj slabega o kom; opravljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

figati [figáti figȃm] nedovršni glagol

plesti, tkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kíta 1., f. 1) die Flechte, die Haarflechte, der Zopf; kite plesti, razpletati; die Strohflechte (z. B. bei Strohdächern); — k. prediva, ein zusammengedrehtes Büschel Flachs; — pogovor se plete na vse kite, Jurč.; — 2) die Sehne, die Flechte; kito si pretegniti; vsaka mišica ima dve kiti, začetno in končno, Erj. (Som.); — 3) der Ast, Habd.-Mik.; zelena k., ogr.-C.; cvetna k., die Guirlande, Jan. (H.); — der Blumenstrauß, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Npes.-Vraz; der Strauß (thyrsus, bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); — das Strahlenbüschel (math.), Cig. (T.); — 4) ein langer Zug, der Flug, die Schar (o ptičih), Cig., Jan.; k. jerebic, Zora; k. rac, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mejnik m, F15, collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; collimium, meinikou ſtikanîe; confinium, meinyk; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti: tudi en meinyk poſtaviti; disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti; finitor, -ris, kateri meinike ſtavi; limes, melnÿk, vel meinyh v'mei ṡemlami; limitare, mejé poſtavlati, meinyk ſtaviti, per meinikah ſtasè narejati; limitatio, meinikou ſtavlenîe, premerkanîe; marginare, melnike ſtaviti; palmare, ſhibe pleſti, ṡnamonovati, ali meinike ſtaviti, s'dlanjó partiṡkati; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz (geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

naplesti dov., F2, contexere, pertkati, ẛatkati, ſpleſti, napleſti; texere, tkati, pleſti, napleſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem (namr. peti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

okrog m, F4, ambactus, v'okrog pelán, ali gnán; circumlatorum ludus, tá v'okrog ygra teh otrúk, vertazhanîe; circumplecti, v'okrog pleſti, ali veẛati; gyrus, -ri, v'okrog ṡavitje, ali okrogloſt, kakòr ſe ena kazha ṡavia

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plel [del.] gl. plesti ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plę̑st, -ȋ, f. 1) das Geflecht, Št.-Z.; — 2) die Einfassung der Weinpresse; tudi: pl. plesti, das Weinpresskufengesims, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plésti, plétem, vb. impf. 1) flechten; kite, vence, mreže p.; konju rep p.; plot p., einen Zaun flechten; — (lonce p., Töpfe mit freier Hand ohne die Töpferscheibe verfertigen, Gor.); — 2) stricken, Mur., Cig., Jan., C., nk.; = z iglo p., Cig.; nogavice p., Cig.; — 3) jezik se mu plete (= zapleta), er stößt mit der Zunge an, Cig.; — p. se v kaj, sich in etwas mengen, Jan.; — p. se, mühsam gehen: pletem se, kamor mi oko sveti (o starem psu), Vrt.; — 4) ausspinnen, anzetteln, Cig., Jan.; zvijače p., Jan., C.; laže p. z jezikom, Lügen schmieden, Škrinj.; nekaj se plete, es wird etwas angezettelt, jvzhŠt.; — govor, govorica se plete o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, Jurč., Erj. (Izb. sp.); — p., kakor bi otrobe vezal, ein Kauderwälsch reden, Cig.; — norčije p., Possen reißen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plèsti pletém nedov. plesti: Lêpe korble pleszti AI 1875, br. 2, 8; Cêlo zimô pa kosare pletém KAJ 1870, 56; Pletéjo i kose na kôla KAJ 1870, 72; ino ſzta zfigovoga drevá liſztke vküpe plela SM 1747, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plesti1 [plésti plédem] nedovršni glagol

plesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plesti2

GLEJ: pleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plesti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

plesti nedov., F6, circumplecti, v'okrog pleſti, ali veṡati; lemnisci, -orum, tudi pantelzi iṡ ṡhyd ali nyti, s'katerimi ſe kranzilni perveṡujejo, ali pletó; nectere, pleſti; nexare, pleſti; palmare, ſhibe pleſti; texere, tkati, pleſti, napleſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plesti nedov. 1. plesti: je vidila, de Jesus je gartroshe tergal, kranzelne pletel del. ed. m (V, 101) 2. privezovati: ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli; koleſſa v' katere ſo yh pledli del. mn. m (V, 634) ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … koleſsa v'katere ſo yh pledlij del. mn. m (I/1, 93)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plesti plevem/(plejem) nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plesti1 [pletem] glag. nedov. ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plesti2 [plevem] glag. nedov. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plesti se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pleten deležnik

PRIMERJAJ: plesti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pleténje, n. 1) das Flechten, Stricken etc.; prim. plesti; — 2) das Flechtwerk, Jan.; — 3) die Strickerei: vzeti pletenje v roke, Erj. (Izb. sp.); — 4) = srobot, die Waldrebe (clematis), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pleti [plẹ́ti plẹ́vem] (plesti2) nedovršni glagol

pleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pleti

PRIMERJAJ: plesti

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rogǫ̑znica, f. 1) rogoznice, die Rohrkolben (typhaceae), Tuš. (R.); — 2) eine Rohrkolbenmatte: za sedež in posteljo rabijo preproste rogoznice po tleh razprostrte, Navr. (Let.); rogoznico plesti, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rogožína, f. etwas aus Rohrkolbenblättern Geflochtenes: rogožine plesti, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

skítiti, -kȋtim, vb. pf. = v kite plesti, v kito povezati: s. lase, slamo, rože, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

štrikati [štríkati štríkam] nedovršni glagol

plesti

PRIMERJAJ: setkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tkati nedov., F5, linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè platnu; orditus est, je sazhel tkati, Isa:38; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; scenofactoria ars, kunṡht ſeinzhine deláti, tebuhe tkati; texere, tkati, pleſti, napleſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vezati nedov., F14, bibliopegus, kateri buque véṡhe; capistrare, vèṡati s'lizhjam, ali s'drugo travo; capistrum, lizhje ẛa terte vèẛati; cardinatus, ena v'kup ſtiſnîena reizh, v'kup s'ẛhteklanu, ali ṡklenîenu, kakòr zimermani leis vèẛhejo; circumplecti, v'okrog pleſti, ali veẛati; colligator, kateri ſnopje vèṡhe, veṡàzh; jberica, ṡhpanski pet[e]linzi, ena trava ... s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; jugare, ṡkupai vèṡati, v'klépati; ligare, veṡati, ṡvéṡati, ṡveṡovati; scirpare, s'mezizhjam véṡati; splenium, -nÿ, ena pauſhiza, ali v'kúp ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji [nuzajo], kadar eniga ranîeniga veṡhejo; squama, -ae, tudi tá pás, s'katerim ſe panzer vèṡhe; viere, vèṡati, ſode nabiati; vincire, veṡati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vkǜpplèsti -ém nedov. spletati, plesti: Zmálimi rokámi je korine vküpplela AIP 1876, br. 7, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vkupplesti (vkup plesti) glag. nedov. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

znamenovati nedov., F3, designare, ẛnamenovati, odlozhiti; insignire, ṡaṡnamovati, ṡnamenovati, imenitniga ſturiti; palmare, ſhibe pleſti, ṡnamenovati, ali meinike ſtaviti, s'dlanjó pertiṡkati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zvijáča, f. die List, der Kniff, der Kunstgriff; — die Hinterlist, Cig., Jan., Svet. (Rok.); die Chicane: zvijače plesti, delati, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.