Tiskanje

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

hrúškast hrúškasta hrúškasto pridevnik [hrúškast]

ki spominja na hruško 1.1. ali je tak kot pri hruški 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátljeu̯ dátljeva dátljevo]

1.

ki je v zvezi z datljevimi palmami; SINONIMI: dateljnov

2.

ki je iz datljev 1. ali vsebuje datlje 1.; SINONIMI: dateljnov

STALNE ZVEZE: datljeva palma
ETIMOLOGIJA: ↑datelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

2.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

krúhovec krúhovca samostalnik moškega spola [krúhovəc]

1.

tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: baobab

1.1.

2.

ekspresivno kdor (rad) jé kruh

STALNE ZVEZE: opičji kruhovec
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja]

1.

nižji trnat grm z užitnimi zeleno rumenimi ali vijoličasto rdečimi plodovi; primerjaj lat. Ribes uva-crispa

1.1.

STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: ↑kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...

vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

míkroekonómski míkroekonómska míkroekonómsko pridevnik [míkroekonómski]

1.

ki je v zvezi z mikroekonomijo 1.

ETIMOLOGIJA: ↑mikroekonomija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

pléterski pléterska plétersko pridevnik [pléterski]

ki je v zvezi s kartuzijanskim samostanom v Pleterjah

STALNE ZVEZE: pleterska hruška
ETIMOLOGIJA: po kraju Pleterje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra]

1.

neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša

2.

paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura

cítrus cítrusa samostalnik moškega spola [cítrus]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: agrum

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

agrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. citrus

čajóta čajóte samostalnik ženskega spola [čajóta]

1.

buči podobna rastlina vzpenjavka z manjšimi, navadno bodičastimi plodovi, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Sechium edule

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. chayote, nem. Chayote) iz špan. chayote, to pa iz nahuatl chayotli, prvotno ‛bodeča buča’

émbrij émbrija; in émbrio samostalnik moškega spola [émbri]

1.

iz biologije iz oplojene jajčne celice razvijajoči se človeški organizem do konca osmega tedna razvoja v maternici

1.1.

iz biologije

2.

ekspresivno začetna, izhodiščna oblika, stopnja česa

ETIMOLOGIJA: ↑embrio

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1.

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

kartográf kartográfa samostalnik moškega spola [kartográf]

strokovnjak za kartografijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartograf, iz ↑kartografija

kívi kívija samostalnik moškega spola [kívi]

1.

trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, iz botanike aktinidija

1.1.

;

SINONIMI:

kitajska kosmulja

2.

neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; primerjaj lat. Apteryx

FRAZEOLOGIJA: dežela kivijev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...

klementína klementíne samostalnik ženskega spola [klementína]

1.

sadno drevo z mandarini podobnimi manjšimi plodovi, križanec med mandarino in pomarančo; primerjaj lat. Citrus × clementina

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. clémentine, verjetno po francoskem vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)

kúmkvat kúmkvata samostalnik moškega spola [kúmkvat]

1.

manjše zimzeleno sadno drevo z drobnimi podolgovatimi pomarančam podobnimi plodovi; primerjaj lat. Citrus japonica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kumquat, nem. Kumquat iz kanton. kit.

liméta liméte samostalnik ženskega spola [liméta]

1.

sadno drevo z limoni podobnimi zelenimi plodovi; primerjaj lat. Citrus × aurantifolia

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. limetta, prvotno manjšalnica od lima, prevzeto prek špan. iz arab. līmah k ↑limona

makadámija makadámije samostalnik ženskega spola [makadámija]

1.

iz botanike zimzeleno drevo s podolgovatimi listi z valovitim robom in lešniku podobnimi plodovi, po izvoru iz Avstralije; primerjaj lat. Macadamia

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macadamia, po škotsko-avstralskem znanstveniku in politiku Johnu Macadamu (1827–1865)

marakúja marakúje samostalnik ženskega spola [marakúja]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi cvetovi z belimi in vijoličastimi nitastimi izrastki in užitnimi temno vijoličastimi ali rumenimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora edulis

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek. nem. Maracuja in port. maracujá iz nekega indijan. jezika - več ...

melancán melancána samostalnik moškega spola [melancán]

1.

manj formalno kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: jajčevec, manj formalno melancana

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

jajčevec, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑melancana

melancána melancáne samostalnik ženskega spola [melancána]

1.

manj formalno kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: jajčevec, manj formalno melancan

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

jajčevec, manj formalno melancan

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. melanzana in srgr. melidzána iz arab. bāẕindžān; v srgr. prenarejeno pod vplivom mélās ‛črn’ - več ...

pasijónka pasijónke samostalnik ženskega spola [pasijónka]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi pisanimi cvetovi z obročasto razporejenimi nitastimi izrastki in užitnimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: modra pasijonka
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nlat. passiflora, iz lat. passiō ‛trpljenje’ + flōs ‛cvet’, ker deli rastline spominjajo na pripomočke pri Kristusovem križanju - več ...

pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà]

1.

navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pečka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

črnoplódni črnoplódna črnoplódno pridevnik [čərnoplódni]
STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija
ETIMOLOGIJA: ↑črn + ↑plod

dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl]

1.

zelo sladek, podolgovat koščičasti plod datljeve palme

2.

podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: prstac, iz zoologije morski datelj

STALNE ZVEZE: morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ - več ...

plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče]

1.

prostor, območje, kjer se živali plodijo

2.

ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati

3.

iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak

4.

iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego

ETIMOLOGIJA: ↑plod

sfínga sfínge samostalnik ženskega spola [sfínga]

1.

mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo

1.1.

2.

grško mitološko bitje z levjim trupom, človeško glavo in krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki jih ne reši

3.

brezdlaka mačka z velikimi uhlji in kožnimi gubami

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sphinx in lat. Sphinx) iz gr. Sphínks, iz sphíngō ‛zadrgnem, zavežem, ukleščim’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.

zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč]

iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae

STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: ↑zavijati

zelenjádarka zelenjádarke samostalnik ženskega spola [zelenjádarka]

1.

ženska, ki se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑zelenjadar