plóha 1., f. der Gussregen, der Platzregen; p. se je ulila.
plóha 2., f. 1) = pleme, C.; svinjo za ploho imeti, Trst. (Glas.); — 2) die Abstammung: človek bavarske plohe, C.; die Gattung, Jan.; — prim. 2. pleh.
plǫ́ha 3., f. 1) die Fläche, h. t.-Cig. (T.), Žnid.; — 2) das Flötz, Jan.
palíti 2., -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.-C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
čokotáti (dodatek k slovarju), -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern: ploha čokota, Zv.
líja, f. = ploha, der Regenguss, C.; tudi pl. lije: dež je šel kakor lije, = lilo je, Podkrnci-Erj. (Torb.).
plèh 2., pléha, m. = pleme, die Fasel, Cig., Jan.; dobrega pleha živina, C., jvzhŠt.; die Gattung, die Sorte: drevo rodovitnega pleha, C.; — prim. 2. ploha.
plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
povọ̑dnjica, f. = ploha, C.
splȃhnja, f. = ploha, C., Z.