plót -a tudi -ú m, daj., mest. ed. tudi plôtu; mn. plotôvi stil. plóti (ọ̑) ograja iz kolov, lat: postaviti plot;
odtrgati lato s plota;
lesti čez plot;
vrata v plotu
● ekspr. še preko svojega plota ne vidi je omejen, zaverovan vase; ekspr. skakati čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. po tem dogodku se je ogradil s plotom postal nedostopen; pog. ima nekaj za plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
plọ̑t -a in plotȗ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
počépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. večkrat počepniti: ženske so od smeha kar počepale / pred kroglami so počepali za skale / ekspr. pozimi je počepala za pečjo posedala
● vulg. ljudje so hodili kar v grmovje počepat opravljat potrebo// ekspr. sesedati se, podirati se: drevje v sadovnjaku je bilo neočiščeno in plotovi so počepali 2. slabš. popuščati zahtevam, vdajati se: pestil jih je, da so od strahu počepali drug za drugim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
povésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: povesil je še vročo puškino cev;
povesil je sekiro in se oddahnil;
nekoliko povesiti / ranjena ptica je povesila krila; povesiti roke / povesiti trepalnice premakniti jih proti licem// spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je povesila rep, uhlje / povesiti glavo spraviti jo iz pokončnega položaja v smer proti prsim / rože so povesile cvete; listi so se povesili 2. poobesiti, pobesiti: pobil in povesil je vse nasprotnike / povesiti okraske
● povesiti oči usmeriti jih navzdol; povesiti pogled pogledati proti tlom; ekspr. večina ljudi je obupala in povesila roke prenehala si prizadevati, delati za kajpovésiti se
spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: krilo vrat se je povesilo / čeljusti so se mu povesile
● ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. nos (se mu) je povesil z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet
povéšen -a -o:
razmajani in povešeni plotovi; povešen rep; povešeni uhlji; povešene prsi; drevo s povešenimi vejami
● bolečine zaradi povešenega želodca želodca, ki zaradi shujšanosti, manjše napetosti mišic leži nižje kot normalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.-C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.-C., Raič (Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.-C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.-Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zgága -e ž (ȃ) 1. pekoč občutek v želodcu ali požiralniku: imeti zgago / zgaga me peče 2. ekspr. neprijetnost, težava: nakopal si je lepo zgago;
ti plotovi so prava zgaga za avtomobile / z njim so imeli samo zgago 3. slabš. kdor s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzroča slabo voljo, neprijetnosti, težave: bil je velika zgaga;
že spet je tu, ta zgaga / kot psovka nehaj že, zgaga salamenska
● ekspr. delati zgago s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzročati slabo voljo, sitnosti, težave; ekspr. za samo zgago je pri hiši povzroča slabo voljo, sitnosti, težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.