V slovarju SSKJ2 sta navedena dva tipa naglaševanja besede podrast (podrást -i in -í). Druga varianta je shematična in je jasna. Malo se mi je zapletlo pri naglaševanju prve variante, in sicer predvsem pri dajalniku, mestniku in orodniku dvojine (in množine).

Katera od naslednjih oblik naglaševanja za dvojino je pravilna?

• podrásti, podrásti, podrastéma, podrásti, podrastéh, podrastéma

ali

• podrásti, podrásti, podrástma, podrásti, podrástih, podrástma

ali

• podrásti, podrásti, podrástema, podrásti, podrásteh, podrástema

Tretja se mi zdi še najmanj primerna. Ali sta naglaševanji različni le pri ednini in se za dvojino in množino v obeh primerih uporabljajo:

• podrastí, podrastí, podrastéma, podrastí, podrastéh, podrastéma?

Ali je možna sledeča razlaga korenov toponima Hobovše? V Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju je najti gesla:

• hobǫ̑ča, f. = der üppige Lagerwuchs, Cig. in
• hobotáti, -ȃm, vb. impf. wuchern, üppig wachsen, schnell emporschießen, Cig., C., BlKr.; - prim. bohotati.

Hobovše so torej področje, zaraslo z bujno podrastjo (grmovjem). Rutar v knjigi Tolminsko v srednjem veku imenuje potok Hobovščico "Habovča".