dodáten -tna -o prid.(ȃ) ki se da (k) čemu zraven, povrhu: dodatni material;
dodatni sedeži;
dodatna lokomotiva / dodatni pouk, predlog; potrebna je še dodatna razlaga; dodatno vprašanje pri izpitu / honorarno delo mu omogoča dodatne zaslužke dodátno prisl.:
dodatno pognojiti, soliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
dodátno mer. prisl. (ȃ) ~ pognojiti, soliti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
dognojíti -ím dov., dognójil (ī í) dodatno pognojiti: posevke, ki jih je prizadela zima, bo treba dognojiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
gnọ̑j -a in gnojȃ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kompóst -a m (ọ̑) gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti: pripraviti kompost;
pognojiti travnike s kompostom;
za hišo je bil velik kup komposta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kompóstnica -e ž (ọ̑) 1. vrtn. prst iz dozorelega komposta: pognojiti s kompostnico;
mešanica kompostnice, gnojevke in listovke // kompostna zemlja: saditi v kompostnico 2. agr. jama za pripravo komposta: izprazniti, napolniti kompostnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kompóstnica -e
ž1.
vrtn. prst iz dozorelega komposta 2.
vrtn. prst, ki ji je dodan kompostSINONIMI:
kompostna zemlja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
korúznica korúznice samostalnik ženskega spola [korúznica] 1. listi in stebla koruze1.1. po žetvi preostali del koruznih stebel
2. ekspresivno ženska, ki s kom živi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi
ETIMOLOGIJA: ↑koruznik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
malinják -a m (á) pognojiti ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nagnojíti -ím dov., nagnójil (ī í) pognojiti: njivo so že nagnojili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
odkòs -ôsa m (ȍ ó) agr. glagolnik od odkositi: po prvem odkosu je treba travnik pognojiti / naravnati višino odkosa / nizek odkos pri tleh / spraviti zadnji odkos v silos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
odkòs -ôsa m, pojm. (ȍ ó) po ~u pognojiti travnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
peščénka -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. peščena ura: obrniti peščenko 2. peščena prst: pognojiti peščenko
♦ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
poapníti -ím in poápniti -im dov., poápnil (ī í; ā ȃ) dodati apno, apnene snovi: pognojiti in poapniti travnik, zemljo poapnjèn -êna -o in poápnjen -a -o:
poapnjena zemlja
● okna so bila po beljenju poapnjena umazana od apna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojen deležnikPRIMERJAJ: pognojiti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pognojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pognojiti: pognojitev njiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojíti -ím dov., pognójil (ī í) dodati zemlji gnojilo: pognojiti grede s hlevskim gnojem;
zelo pognojiti;
pren., ekspr. polje je pognojil s svojim potom pognojèn -êna -o:
zorane in pognojene njive
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojíti -ím dov. pognójil -íla, nam. pognojít/pognojìt; pognojênje; drugo gl. gnojiti (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ grede s hlevskim gnojem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojíti -ím
dov.kaj dodati zemlji gnojilo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024
pognojīti – glej gnọ̑j
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojíti, -ím, vb. pf. düngen; njivo, travnik, vinograd p.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojìti -ím dov. pognojiti: je prvle zemlou zourao tvoj ocsa, pognójo je KM 1790, 30 pognòjeni -a -o pognojen: I na vſzáko trétye leto ſzo vſze nyegove nyive bilé pognojene KM 1790, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojiti glagolPRIMERJAJ: pognojen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pognojiti glag. dov. ♦ P: 3 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojiti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pognojiti ► pȯgˈnoːi̯t pȯgˈnȯjiːn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
poslepiti ► pȯsˈlipit -in dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pregnojíti -ím dov., pregnójil (ī í) preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / zastar. zemlje že več let niso pregnojili pognojilipregnojíti se nav. 3. os.
ognojiti se: rana se je pregnojila / tur se je pregnojil se je predrl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prevrníti in prevŕniti -em dov. (ī ŕ) 1. spremeniti lego, položaj česa: prevrniti stol;
z nogo je prevrnil zaboj / vihar je prevrnil drevo podrl / po nesreči prevrniti stojalo; klop se je prevrnila; tovornjak se je prevrnil / ekspr. fant se je z vso silo prevrnil vznak padel / prevrniti se s čolnom // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: podstavil mu je nogo in ga prevrnil; sunil ga je in prevrnil v sneg / udarec ga je prevrnil po vozu 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: štirje so pograbili svinjo za noge in jo prevrnili na hrbet;
prevrnil se je na drugo stran in spal naprej 3. ekspr. na hitro spremeniti, predrugačiti: prevrniti družbeni red;
domišlja si, da bo prevrnil svet / ta dogodek mu je prevrnil vse življenje
● ekspr. njega ne prevrne vsaka sapica je trden, zdrav; ekspr. vse kote so prevrnili, pa knjige niso našli povsod so pogledali, vse so preiskali; star. vino je izpil in kozarec prevrnil na mizo poveznil; prevrniti kozolec narediti obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. celo stanovanje je prevrnila na glavo popolnoma spremenila, predrugačila; vse je razmetala, spravila v nered; pognojiti in prevrniti zemljo z oranjem obrniti; star. januar se je že prevrnil čez polovico minila je prva polovica januarja; star. bojim se, da se bo vreme prevrnilo spremeniloprevŕnjen -a -o:
po tleh ležijo prevrnjeni stoli; prevrnjen voz; prevrnjen zaboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tnálovka -e ž (á) vrtn. mešanica preperelih delov lesa in zemlje: pognojiti s tnalovko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ugnojíti, -ím, vb. pf. 1) = do dobrega pognojiti, Cig.; — 2) u. se, in Eiterung übergehen, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ugnojíti se -ím se dov., ugnójil se (ī í) nav. 3. os., zastar. zagnojiti se, ognojiti se: rana se je ugnojila ugnojíti zastar.
pognojiti: dobro ugnojiti njivo
ugnojèn -êna -o:
ugnojen prst; ugnojena zemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vêjnik -a m (ȇ) 1. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem: sekati veje z vejnikom 2. posušene mlade veje z listjem za krmo: položiti drobnici, srnjadi vejnik / pognojiti vinograd z vejniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zagnojíti -ím dov., zagnójil (ī í) knjiž. pognojiti: zagnojiti izčrpano zemljo / zagnojiti trtam, trte; zagnojiti vrtnico z umetnim gnojilom zagnojíti se nav. 3. os.
postati gnojen: rana, tkivo se zagnoji
zagnojèn -êna -o:
zagnojen prst; njiva, zagnojena s hlevskim gnojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zagnojíti -ím dov. zagnójil -íla, nam. zagnojít/zagnojìt; zagnojênje; drugo gl. gnojiti (í/ȋ í) kaj ~ izčrpano zemljo pognojiti; zagnojiti čemu ~ trtamzagnojíti se -ím se (í/ȋ í) Rana se ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zagnojìti -ím dov. pognojiti: Potrejbno je trávnike dobro zagnojiti KAJ 1870, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zasadítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zasaditi: zasaditev zemljišča z novimi sadnimi vrstami / zasaditev vinograda
● zastar. pognojiti nove zasaditve nasade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.