pohlépnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pohlepnega: pohlepnost in zavistnost / razjeda ga pohlepnost po bogastvu / pohlepnost njegovega pogleda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
izpulíti in izpúliti -im tudi spulíti in spúliti -im dov. (ī ú) 1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: izpuliti las, zob;
izpuliti nit iz blaga;
izpuliti rastlino s korenino vred / izpuliti ptici perje populiti; pren., ekspr. izpuliti pohlepnost iz srca
● pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo// z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh: komaj mu je izpulil nož iz rok; izpulila mu je roko, ki jo je držal; izpulil se mu je iz rok; pren., publ. na domačem terenu so jim izpulili zmago 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpulil mu je zadnje evre / iz otrok so izpulili vso skrivnost izpúljen tudi spúljen -a -o:
izpuljen las, zob; izpuljeno perje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
právdarstvo -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost človeka, ki se (rad) toži, tožari: pohlepnost in pravdarstvo 2. star. odvetništvo: posvetil se je pravdarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
samosében tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž. lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
uničeválnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost uničevalnega: človekova pohlepnost in uničevalnost / upreti se vojni uničevalnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
živálski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na živali: živalski organizem;
živalska koža / živalska vrsta / živalski strup; živalska maščoba; živalsko lepilo / živalske bolezni / živalski ornament / uporabljati za koga živalska imena / živalski vrt / živalsko grobišče prostor za zakopavanje živalskih trupel
♦ astron. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; biol. živalski mikroorganizmi; živalski plankton; živalska podvrsta, populacija; biol., kem. živalske beljakovine; farm. živalsko oglje oglje iz živalskih snovi; kem. živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah; lit. živalski ep; živalska pravljica, pripovedka 2. ekspr. ki izvira samo iz telesnosti, nagonov: živalski odnos do spolnosti / studili so se ji njegovi živalski nagoni 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: živalski strah pred smrtjo;
živalska pohlepnost;
živalsko sovraštvo do nasprotnikov / iz sobe je bilo slišati živalsko kričanje zelo glasnoživálsko prisl.:
živalsko oblikovani uhlji; živalsko popadljiv; sam.: razkriti živalsko v človeku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
hlastéžnost tudi hlástežnost -i ž (ẹ́; ȃ) star. pohlepnost: hlastežnost po dobičku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
samogôltnost -i [samogou̯tnost] ž (ó) star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje
● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.