Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič;
počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča // ekspr., s prilastkom nasilje, sila1, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
bùm1 in búm medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel; boben, srce udarja bum bum bum; telebnil je, bum, na tla
bùmf in búmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu: bumf! je počilo; mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf / sname torbo in – bumf v kot
detonácija -e ž (á)
pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij
// eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu
♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju
eksplozíja tudi eksplózija -e ž (ȋ; ọ́)
1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska: nastala je močna eksplozija / eksplozija bombe, mine; eksplozija parnega kotla; eksplozija plinov v rudniku; eksplozija brizantnega razstreliva / opraviti, izvesti podzemeljsko atomsko eksplozijo eksplozijo atomske bombe
// pok pri taki sprostitvi energije: slišale so se eksplozije
● ekspr. politična napetost je rasla in bati se je bilo eksplozije spopada
2. ekspr. nezadržen, silovit izraz česa: čustvena eksplozija
3. publ. velika in hitra (po)množitev česa: eksplozija avtomobilizma; eksplozija prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih
izstrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na izstrelitev: izstrelni pok / izstrelna ploščad
♦ med. izstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa
jék tudi jèk jéka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev: klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek;
jek strela
♦ fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek;
z obupnim jekom se je sesedla;
jek strahu // kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok
kràk3 medm. (ȁ)
posnema hreščeč glas, pok: krak, se je oglasila puška
óster -tra tudi ôstra -o stil. -ó prid., ostrêjši (ọ́, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož;
ostri zobje;
ostra kosa;
ostro rezilo;
oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal 2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor;
ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos // ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho 4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati;
oster odgovor;
ni vzdržal njegovega ostrega pogleda;
ostre besede;
ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster 5. nav. ekspr. ki se pojavljaa) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg;
oster okus, vonj;
ostra bolečina;
ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročinob) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje 6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje
● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; šport. žarg. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika
♦ bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko krogloóstro in ostró tudi ôstro prisl.:
ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje
pìf medm. (ȉ)
posnema odsekan pok: pif, pif, so odmevali streli
píkakôm -a m (í-ȏ) pog.
internetno, spletno podjetje: propadli pikakomi; pok, polom, zlom pikakomov; razcvet pikakomov; ustanovitelji pikakomov / družba, podjetje pikakom; v prid. rabi: pikakom družba; pikakom podjetje
pìkapòk in píkapòk in pìka pòk in píka pòk medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ)
posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: oglasili so se mlatiči: pikapok, pikapok
pìk pòk medm. (ȉ, ȍ)
posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja
póčiti1 -im dov. (ọ́ ọ̑) 1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila;
v temi je nekaj počilo;
brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške// povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem // ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil 2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči;
skala, zvon poči;
počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili 3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki;
počiti koga s kolom;
počiti se po čelu 4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha 5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelopóčiti se pog., ekspr.
1. sesti: počiti se v naslanjač
2. spreti se, stepsti se: spet sta se počila
póčen -a -o:
počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič
pòk1 tudi pók póka m (ȍ ọ́; ọ̑)
1. kratek, močen glas: slišati je bilo pok; pok strela / pasti na tla z glasnim pokom
2. glagolnik od počiti: to je povzročilo pok kosti / pok z bičem / veliki pok eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa
pòk2 medm. (ȍ)
posnema glas pri udarcu, prelomu, strelu: pok, je naredilo, ko je ustrelil; potrkala je na vrata: pok, pok
pokljáj -a m (ȃ)
rahel pok: zaznal je komaj slišen pokljaj
prápòk -póka in prápók -a m (ȃ-ȍ ȃ-ọ́; ȃ-ọ̑)
eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje, veliki pok: znanstveniki še vedno ne vedo, zakaj je prišlo do prapoka; ideje, teorije o prapoku / model prapoka
pùf2 medm. (ȕ)
1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla
2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf
pùmf in púmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh
razbúriti -im dov. (ū ȗ) 1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila;
pok konja razburi;
zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel// povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino;
proti večeru se je morje razburilo razbúriti se
začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburiti; če se razburi, mu lahko škoduje; ekspr. za vsako malenkost se razburi; hitro se razburiti
// izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razburiti se zaradi slabega gospodarjenja; razburil se je nad sinovimi neuspehi; glasno, javno se razburiti / tega ne bom poslušal, se je razburil
razbúrjen -a -o:
razburjen človek; spregovoril je z razburjenim glasom; bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati; razburjena je prišla domov; prisl.: razburjeno govoriti, oditi
rézek -zka -o prid., rézkejši (ẹ́) 1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok;
rezek smeh, žvižg;
rezek žvenket stekla 2. nav. ekspr. ki se pojavljaa) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj;
rezka barva;
rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mrazab) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba;
rezko nasprotje 3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek;
postati rezek / biti rezek v govorjenju // ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor rézko prisl.:
rezko se zasmejati, zažvižgati; telefon rezko zvoni
samokrés in samokrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. pištola, revolver: za pasom je nosil samokres;
streljati s samokresom;
pok samokresa / grozil mu je s samokresom da ga bo ustrelil
sílen2 -lna -o prid., sílnejši (ȋ) nav. ekspr. 1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen // ki z videzom, velikostjo kažea) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje 2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok;
silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen
● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velikasílno prisl.:
silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim
silovít -a -o prid., silovítejši (ȋ) 1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad // ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit 2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo silovíto prisl.:
silovito je počilo; bil mu je silovito hvaležen
spókati1 -am dov. (ọ́ ọ̑) 1. razpokati: deske so spokale / koža spoka; ustnice na vetru spokajo 2. nar. s perutmi zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: petelin je spokal s perutnicami in zapel spókan -a -o:
spokan zid; spokane roke
strél -a m (ẹ̑)
1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel
2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka
// izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel
3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota
● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so ga
♦ lov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju)
tíh -a -o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok;
tih pozdrav, smeh, šepet;
tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter 3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha;
otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna // ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril 4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt;
tiha soba;
mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč 5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup;
tiha ljubezen;
molk ni vedno tiho odobravanje;
tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja 6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje 7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija;
tihe spremembe 8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor 9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan;
tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj;
zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogotího prisl.:
tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja
● ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo
♦ glasb. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo
tíhi -a -o sam.:
na tiho stopati; ekspr. na tihem pisati pesmi; po tihem jokati
trávma -e ž (ȃ) 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo;
zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa: osvoboditi, rešiti se travme;
očitki so v njem povzročili travmo;
preboleti travmo / duševna travma 3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje: vojni poraz je bil dolgo narodna travma;
spremlja ga travma grozovitega prizora;
travme iz otroških let
tréščiti -im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča;
v bližini je silovito treščilo;
zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila2. ekspr. dati močen, rezek glas: sem in tja je zažvižgala krogla in treščila granata 3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel 4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo;
pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj // slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh 5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi;
treščiti koga s kolom;
s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil 6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla;
treščiti kozarec ob zid;
treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega;
jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije
● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekeltréščiti se ekspr.
1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo
2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila
tréščen -a -o:
treščen je bil s stolpa
● pog. biti malo treščen omejen, neumen
udáriti -im dov. (á ȃ) 1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival;
udariti koga v obraz, trebuh;
udaril ga je po glavi;
udariti s palico, z roko;
udaril jo je, da se je opotekla;
lahno, močno udariti;
pog. udariti koga nazaj vrniti komu udarec;
pren. udariti z besedo, jezikom // sunkovito dotakniti se česa, navadno z določenim namenom: udariti žogo; udariti na boben; udariti po šipi, vratih; udariti z loparjem; vojak je udaril s petami v pozdrav / pog. udariti pečat na listino dati, odtisniti// dati glas ob sunkovitem dotiku: ura udari vsake pol ure; kratko, zamolklo udariti / ura je udarila poldne z zvočnim znakom naznanila; brezoseb. udarilo je polnoč 2. premikajoč se sunkovito dotakniti se česa: pri vstopu je udaril ob podboj;
avtomobil je čelno udaril v ograjo / zobje so mu udarili skupaj / burja je udarila v okno 3. narediti sunkovit gib: petelin je udaril s perutmi in zakikirikal / srce je še nekajkrat udarilo in obstalo 4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok: strela je udarila in bil je takoj mrtev;
napeljati strelovod, da v hišo ne bi udarila strela / nepreh. kadar je udarila strela, so se stisnili skupaj 5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti: najprej je udarila konjenica;
udariti z bombami, brzostrelkami / udariti na sovražnika, po sovražniku 6. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopiti, pojaviti se: sredi travnika je udarila na dan voda;
skozi odprtino je udarila svetloba / plamen je udaril nazaj / njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan // pojaviti se v čutno močno zaznavni obliki: v nos mu je udaril vonj po ožganem; v obraz jim je udaril mrzel veter; ko so stopili na cesto, je udarila vanje vročina / s plesišča je udaril tango se je zaslišal; na ušesa, v ušesa so jim udarili čudni glasovi // postati opazen, viden: skozi belež je udarila stara barva 7. ekspr. povzročiti škodo, težave; prizadeti: s svojim dejanjem je udaril vso družino / državo je udarila gospodarska kriza; nesreča jih je udarila 8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slepota ga je udarila / udarila sta jih griža in tifus; kap jo je udarila zadela; udarila ga je sončarica 9. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti negativne posledice: mraz ji je udaril na pljuča;
brezoseb.: udarilo ji je na ledvice, oči bolna je na ledvicah, očeh;
udarilo jo je v noge, da se ni mogla premakniti 10. ekspr., v zvezi s po začeti neprizanesljivo ravnati s kom: udariti po političnih nasprotnikih // začeti kritizirati, napadati koga: vsi so udarili po njem; če le more, udari po tašči 11. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo: udariti tarok;
udariti koračnico, polko zaigrati / udariti po sadjevcu začeti ga piti12. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ko sta prišla na vrh, sta udarila obilno malico / udariti v jok, smeh zajokati se, zasmejati se13. nepreh., ekspr. hitro, silovito reči: nič ne premisli, kar udari;
naravnost udariti;
brezoseb. kam boš šla, je udarilo iz njega 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: udarili so jo počez čez travnik;
udariti jo v gore;
udariti za kom
● ekspr. te besede so udarile vanjo kot strela so jo zelo prizadele; star. božje ga je udarilo kap ga je zadela; ekspr. kri mu je udarila v glavo, lica zelo je zardel; ekspr. nekaj mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; pog. pohvala mu je udarila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je udarilo v glavo ga je upijanilo; pog. ob obračunu bo udarilo na dan, da so zadolženi bo prišlo na dan; ekspr. udariti na pravo struno najti pravi način; pog. udariti (s pestjo) ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. udariti koga po žepu finančno ga prizadeti; ekspr. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil začel je misliti na ženitev; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; udariti v prazno ne da bi zadel; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; star. bog ga je udaril s hudo žensko dobil je hudo ženo; pog. udariti mimo reči, storiti kaj napačnega; pog., ekspr. udarili so jo po slovensko začeli so govoriti, peti (po) slovenskoudáriti se
1. povzročiti si bolečino z udarcem: zelo se je udaril; pri padcu se je udaril v glavo
// v zvezi s po z udarjanjem po kakem delu na sebi izraziti podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz, tepec, se je udaril po čelu, glavi; udaril se je po stegnih in poskočil od veselja
2. ekspr. sporeči se, spreti se: večkrat se udarijo; udarila sta se zaradi otroka, zemlje
// spopasti se: študenti so se udarili s policijo
udárjen -a -o
1. deležnik od udariti: s poplavami, snegom udarjeni kraji; udarjeni pešec je obležal nezavesten; nogo ima udarjeno in odrgnjeno; udarjena je z neplodnostjo, s slepoto
2. ekspr., v povedni rabi čudaški, neumen: malo je udarjen; vsak je po svoje udarjen
3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: udarjen je na denar, meso; udarjen na ženske / zelo je udarjena nanj zelo ga ima rada
zamášek -ška m (ȃ)
1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod: izvleči, potegniti zamašek iz buteljke; zamašiti, zapreti z zamaškom; gumijast, plutovinast zamašek; kovinski, steklen zamašek; zamašek za sod / pok zamaška pok, ki nastane pri izvleku zamaška / kronski ali kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice, zlasti za steklenice
// kar je temu podobno: iz vate si je naredil zamaške za ušesa
2. kar se nabere, nakopiči na določenem mestu in onemogoča prehod, pretok: v cevi je nastal zamašek iz blata in peska / prometni zamašek
zapókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratke, močne glasove: včasih je zapokala suha veja / ko se je vzravnal, so mu zapokali sklepi; brezoseb. stresla sta si roki, da je kar zapokalo / od časa do časa so zapokale puške streli iz pušk
// povzročiti kratke, močne glasove: zapokal je s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: voznik je zapokal z bičem
2. začeti streljati: lovci so zapokali; brezoseb. navsezgodaj je zapokalo
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pok.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
v pok.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
izstrélen -lna -o (ẹ̑)
izstrélni -a -o (ẹ̑) ~ pok; zdrav. ~a rana
pìkapòk in píkapòk in pìka pòk in píka pòk posnem. medm. (ȉȍ; ȋȍ) ~, ~, je bilo slišati mlatiče
pìk pòk posnem. medm. (ȉ ȍ) ~ ~, poka pastir z bičem
pòk1 póka tudi pók -a m (ȍ ọ́; ọ̑) ~i strojnice; pojm. ~ z bičem
pòk2 posnem. medm. (ȍ) ~, ~, ~, je streljal s puško
pok. okrajš. pokojni
razbúriti -im dov. razbúrjen -a; razbúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj Krivica ga ~i; Pok ~i konja
razbúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) Bolnik se ne sme razburiti; razburiti se nad kom/čim ~ ~ ~ slabim blagom
strašánski -a -o (ȃ) poud.: ~ nered |zelo velik|; ~ pok |močen, silovit|; ~a zver |grozna, strašna|
strašánsko -ega s, pojm. (ȃ) poud. videti kaj ~ega |groznega, strašnega|
strašánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
v p. okrajš. v pokoju; prim. v pok.
v pok. okrajš. v pokoju; prim. v p.
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bùm posnem. medm.2.
posnema (zamolkel) glas pri udarcu, udarjanju
môčen -čna -o
prid.1.
ki je sposoben opravljati naporno fizično delo 2.
ki je sposoben prenašati duševne napore 3.
ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo 4.
ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije 5.
ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo 6.
v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri 7.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na učinek, posledico 8.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na obseg, količino 9.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na čutno zaznavnostSINONIMI:
ekspr. divji1,
ekspr. gromozanski,
ekspr. grozanski,
ekspr. krepek,
ekspr. mogočen,
ekspr. nečloveški,
ekspr. silen,
ekspr. silovit,
ekspr. strašanski,
ekspr. viharen,
knj.izroč. vseprediren 10.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na stopnjo pojavljanja, obstajanjaSINONIMI:
ekspr. divji1,
star. jarek2,
ekspr. mogočen,
zastar. neodoljiv,
knj.izroč. neudržan,
knj.izroč. neudržen,
ekspr. nezadržen,
ekspr. nezadrževan,
ekspr. silen,
ekspr. silovit,
ekspr. titanski,
ekspr. viharen,
ekspr. vulkanski,
ekspr. žgoč,
ekspr. živ2
póčiti -im
dov.2.
s čim s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok
pòk1 póka
m1.
kratek, močen glas
2.
nastanek razpoke, špranje
tá2 posnem. medm. posnema glas pri streljanju
tréščiti -im
dov.1.
brezos. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja 2.
ekspr. dati močen, rezek glas 3.
ekspr. slišno, silovito udariti, zadeti ob kaj
udáriti -im
dov.1.
koga sunkovito se dotakniti koga, navadno z namenom prizadeti bolečinoSINONIMI:
udrihniti,
pog. boksniti,
ekspr. cvenkniti,
ekspr. cvrkniti,
ekspr. česniti,
zastar. čofiti,
ekspr. čofniti,
ekspr. čohniti,
pog. dati dve okrog ušes komu,
pog. dati eno okrog ušes komu,
knj.izroč. duniti,
ekspr. dvigniti roko nad koga,
ekspr. dvigniti roko proti komu,
neknj. pog. fokniti,
ekspr. frcniti,
ekspr. hlopniti,
ekspr. krcniti,
ekspr. kresniti,
star. lopiti,
ekspr. lopniti,
star. loputniti,
ekspr. mahniti,
star. opaliti,
ekspr. opiliti,
ekspr. oplesti,
ekspr. osliniti,
ekspr. osmoliti,
nar. otrniti,
ekspr. pobožati s palico koga,
ekspr. počiti,
ekspr. primazati,
zastar. pripaliti,
nar. prismukniti,
pog. pritegniti,
pog. pritisniti,
ekspr. tapniti,
star. telebiti,
star. telebniti,
knj.izroč. treskniti,
knj.izroč. tresniti,
ekspr. treščiti,
pog. ubrisati,
nar. učesniti,
zastar. udriti,
pog. uliti1,
ekspr. upiliti,
ekspr. urezati,
star. useči,
ekspr. usekati,
ekspr. usmoditi,
ekspr. užgati,
star. zadati udarec komu 2.
po čem sunkovito se dotakniti česa, navadno z določenim namenom 3.
v zvezi s strelo zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok 4.
ekspr. nenadoma, silovito nastopiti, se pojaviti
udárjati -am
nedov.1.
po čem sunkovito se dotikati česa, navadno z določenim namenom 2.
ob kaj/po čem premikajoč se sunkovito se dotikati česaSINONIMI:
ekspr. biti1,
ekspr. bobnati,
ekspr. copotati,
ekspr. klocati,
ekspr. klopotati,
ekspr. nabijati,
ekspr. padati,
nar. peliskati,
ekspr. plenkati,
ekspr. škrabljati,
ekspr. škrebljati,
ekspr. tolči 3.
v zvezi s strelo zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo in povzročati močen pok 4.
s prislovnim določilom,
ekspr. silovito nastopati, se pojavljati
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví,
bíti módre krví,
do krví,
do zádnje káplje krví,
hládna krí,
hlepéti po kŕvi [kóga],
húda krí,
iméti kàj v kŕvi,
iméti módro krí,
iz mesá in krví,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
krí in mesó,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je izgínila kómu z líc,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà v glávo kómu,
krí je têkla v potókih,
krí je udárila kómu v glávo,
krí je zalíla kómu obràz,
krí je zastála kómu v žílah,
krí je zledenéla kómu v žílah,
krí ledení kómu v žílah,
krí ni vôda,
krí têče kjé,
krí vrè kómu [v žílah],
krí za krí,
krí zavrè kómu [v žílah],
mesó in krí,
mírna krí,
mírno krí,
módra krí,
ne umazáti si rôk s krvjó,
ohraníti hládno krí,
ohraníti mírno krí,
píti krí kómu,
plačáti kàj s krvjó,
plemeníta krí,
postati mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
prelíti krí kóga,
prelíti krí [za kóga/kàj],
prelívati krí [za kóga/kàj],
príti kómu v mesó in krí,
púščati kómu krí,
rdèč kot krí,
scáti krí,
tičáti v kŕvi kómu kàj,
umazáti si rôke s krvjó,
v kŕvi je kómu kàj,
vróča krí,
vróča krí se je ohladíla
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
bíti za kríži,
glédati kot lévi razbójnik [na krížu],
iméti kríže in težáve [s kóm/čím],
iméti svój kríž,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža,
kríž bôžji,
kríž je [s kóm/čím],
kríži in težáve [s kóm/čím],
napráviti kríž čez kóga/kàj,
naredíti kríž čez kóga/kàj,
nosíti svój kríž,
prenášati svój kríž,
pribíjati kóga/kàj na kríž,
pribíti kóga/kàj na kríž,
Rdéči kríž,
rdéči kríž,
sedéti za kríži,
vêlik kríž je s kóm/čím,
vsák imá svój kríž,
vsák nósi svój kríž,
vsì kríži so dôl,
vzéti svój kríž,
zadéti svój kríž [na ráme]
Téksas (téksas) Frazemi s sestavino Téksas (téksas):
[èn sám] Téksas,
právi Téksas
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób,
dajáti se v zobé kómu,
dáti ga na zób,
dáti se v zobé kómu,
dobíti kàj za pod zób,
držáti jêzik za zobmí,
iméti kàj za pod zób,
jêzik za zóbe,
metáti v zobé kómu kàj,
ne glédati v zobé čému,
nosíti kóga po zobéh,
oborožèn do zób,
oborožíti kóga do zób,
oborožíti se do zób,
pokazáti zóbe [kómu],
polomíti si zóbe [na čém, pri čém],
povédati v zobé kómu kàj,
pripráviti kàj za pod zób,
príti v zobé kómu,
režáti se v zobé kómu,
smejáti se v zobé kómu,
stískati zóbe,
stísniti zóbe,
škrípati z zobmí,
vláčiti kóga po zobéh,
vréči v zobé kómu kàj,
z nóhti in zobmí,
zaškrípati z zobmí,
zób čása,
zób za zób
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
cikcāk prisl.
dlẹ̄skati dlẹ̑skam nedov.
klafáti -ȃm nedov.
krȃh -a m
pȃf medm.,
pahljáti -ȃm nedov.
pọ́kati1 pọ̑kam nedov.
pọ́kavec -vca m
pọ̑t2 -a in potȗ m
práskati -am nedov.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.-Valj. (Rad).
pòk, pǫ́ka, m. 1) der Knall; die Detonation, Cig. (T.); — 2) die Schmitze an der Peitsche: p. priplesti na bič, die Peitsche beschmitzen, Cig.; — 3) = poka, die Spalte, der Sprung, Cig., Jan.
pòk, interj. knacks, paff, krach!
pǫ̑knja, f. 1) der Sprung, die Ritze, C.; — 2) = pok, der Knall, Jan.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pávuk tudi pávok -a m pajek: Pók; pávuk KOJ 1833, 169; Máli pávok mrežo pleté BJ 1886, 45; Čüdna so pávuka pavočine AI 1878, 39
prásk -a m pok: naj k-ednomi gvisnomi vrêmeni zhamricsom na edno skér vdári i z-tém sze prászk zgodi AIP 1876, br. 1, 8
trésk -a m tresk, pok: Eden trêszk zarüno AI 1875, kaz. br. 7
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pajek [pȃjǝk pȃjka]
samostalnik moškega spolažival pajek, LATINSKO: Aranea
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pok samostalnik moškega spola
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
izteči -e dov. izteči: Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe 3. ed. ǀ ta huda kry mu vun stezhe 3. ed., inu v'takushni vishi supet tu lubu sdrauje doſeshe ǀ neperpuſti, de bi Padar bulo gori ſresal, de bi ſtrup vun ſteku del. ed. m ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla del. ed. ž, inu v'mej kosho oſtala ǀ takrat je kry vun ſtekla del. ed. ž ǀ vuoda je bila ſtekla del. ed. ž
pak1 vez. pa: nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza, inu blaga, jest pak bodem vaſh shlushabnik, inu Hlapez ǀ David ijm bode vezh pomagal s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ ſim njemo poſsodel, pakzhes shteri miſize dopelt je meni povernel ǀ Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe ǀ lete ſo li fable, resnizhnu pakje de Gospud Bug nam samore, inu tudi hozhe dati karkuli mij shelimo ǀ ta dan pah pred ſmertio je shlishala Angele boshje pejti → pa1
popokati -am dov. popokati: Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio 3. mn. (I/2, 108)
stopiti -im dov. stopiti: pres oblasti mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit nedol. ǀ vy mislite is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit nedol. ǀ nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit nedol. ǀ Sapovesh timu bogabojezhimu, pravizhnimu, inu nedolshnimu zhloveku ſvejt sapuſtiti inu duhouni ſtan ſtopiti nedol. ǀ krajl ſtopi 3. ed. na pridishenzo, ter sazhne pridigvat ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi 3. ed. jo v'Kloshter ſepreio ǀ kadar v'Ioardan stopi 3. ed. s'Nebes en glaſs ſe shliſhi ǀ kadar napridiſinzo ſtopij 3. ed. ǀ na pridishinzo ſtopy 3. ed. ǀ Jogry videozh, de ta folk je bil lazhen, ter nej imel kaj jeſti, ſtopio 3. mn. k' Chriſtuſu ǀ Stopimo vel. 1. mn. naſtran, ter puſtimo ga nej ſe perpraui k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ Stopite vel. 2. mn. sdaj naprej vy posli, ter rezite kar vejſte od ranze vashe Gospe ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti s' zholna ſtopil del. ed. m ǀ je bil ſtopil del. ed. m v' ta Sveti Orden S. Benedicta ǀ Sveti Chryſoſtomus je ſtopel del. ed. m na pridisinzo ǀ Vy pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile doli stopiti pokvariti se (?): Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi 3. ed., ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bíč -a m
na pálico -- --
obróč -a m
pók na obróč -a -- -- m
pók na pálico -a -- -- m
po ópni in obróču -- -- -- --
púška pókalica -e -e ž
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prápòk -óka m
véliki pòk -ega póka m
zvóčni udár -ega -a m
zvóčni zíd -ega -a m
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pòk snegá póka -- m
snég snegá m
Slovenski lingvistični atlas 2
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
hreskniti ► xˈreːskėnt -knen dov.
hreščiti ► xˈreːščėt -ėn dov.
tofniti ► ˈtoːfėnt -fnen dov.
udariti ► ˈvedr̥t ˈvedren dov.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Kako razlagamo besedo »janšizem«?
Gledal sem prispevek v oddaji Studio City na SLO1 in se sprašujem, kako je z izrazom janšizem. Menim, da sem se ravno jaz pri objavah na spletnih forumih in socialnih omrežjih prvi spomnil tega izraza. Mi lahko o tem izrazu poveste kaj več?
Novost v športu: »paraolimpijski« ali »paralimpijski«Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo?
In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Okrajševanje poimenovanj učilnicZanima me, kako pravilno zapisovati okrajšana poimenovanja za učilnice. Npr. učilnica 8b - ali je pravilen zapis U 8b? Ali je U velik ali majhen, je pravilen zapis skupaj ali narazen, je b velik ali majhen? Hvala lepa za odgovor. Lep pozdrav
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Blažilec poka
Prosil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.
Število zadetkov: 108