narcísni narcísna narcísno pridevnik [narcísni] ETIMOLOGIJA: ↑narcisa
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
obríti obríjem dov., obrìl in obríl (í ȋ) odrezati dlake tik ob koži: brivec ga je obril in ostrigel;
obriti z brivskim aparatom, britvijo;
gladko obriti;
danes se še ni obril;
obriti si brado, brke, glavo obrít -a -o:
obrit moški; obrit obraz; lepo je obrit in počesan
● ekspr. do golega obriti travniki pokošeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pokosíti2 -ím dov., pokósil (ī í) 1. končati košnjo: ko so pokosili, je bilo sonce že visoko;
za letos smo pokosili // s koso, kosilnico odrezati travo, žito: veliko so že pokosili / pokositi deteljo / pokositi travnik 2. ekspr. s streljanjem povzročiti, da kdo pade smrtno zadet, hudo ranjen: mitraljezec je pokosil pet napadalcev / pokositi s strojnico / del armade je pokosila artilerija pobila, uničila// povzročiti, da kdo umre: pokosila ga je gripa, tuberkuloza; lakota je pokosila mnogo prebivalstva / vojna je pokosila veliko življenj
● ekspr. pokosila ga je smrt umrl je; branilec je grdo pokosil srednjega napadalca ga udaril nizko po nogah, da je padelpokošèn -êna -o:
pokošeni travniki; na vrhu so kot pokošeni popadali po tleh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pokosìti -ím dov. povzročiti, da kdo umre: ino Árpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8; Sto zná koga on pokoszí KAJ 1848, 191 pokòšeni -a -o pokošen: Pokosen szam kakti tráva KOJ 1845, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rjavéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati rjav: gozd rjavi in listje odpada;
pokošeni laz rjavi od suše / obraz ji na soncu hitro rjavi // knjiž. rjavo se odražati, kazati: med grmovjem je rjavela zapuščena pot 2. postajati rjav, rjast: stroji so na dežju rjaveli
● ekspr. plug že dolgo rjavi na dvorišču nihče ga ne uporablja; ekspr. ni se hotela poročiti z njim, rajši je vse življenje rjavela kot dekle ostala neporočenarjavèč -éča -e:
rjaveča vrtna ograja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
trávnik -a m travnik: Pratum Trávnik KMS 1780, A9; Naſſega bli'znyega trávnik KŠ 1754, 61; ka bodem prejk trávnika k-lôgi šla BJ 1886, 12; On mené paszé vu ednom zelénom trávniki ABC 1725, A8b; Trávnici KAJ 1870, 121; Trávnicje so pokošeni BJ 1886, 38; Krma sze sz-trávnikov vecs vozôv od pelano AI 1875, kaz. br. 8; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.