dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dvóspôlnik -a m (ọ̑-ȏ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati: polži so večinoma dvospolniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fíkosimbióza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gastropódi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gornjegrájske plastí -ih -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran] ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: ↑gratinirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
híšica -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jámski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jamo:a) jamski požar;
jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikihb) jamski pajki, polži;
jamske živali / jamski vhod; jamske poti c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
♦ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda-Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
káčast káčasta káčasto pridevnik [káčast] STALNE ZVEZE: kačasta smreka ETIMOLOGIJA: ↑kača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
krastáča krastáče samostalnik ženskega spola [krastáča] 1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve; primerjaj lat. Bufo bufo; SINONIMI: iz zoologije navadna krastača
2. iz zoologije žabi podobna dvoživka s krepkim trupom; primerjaj lat. Bufo
3. slabšalno kdor je grd, neprijetnega videza; SINONIMI: neformalno, slabšalno krota
4. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govnač, neformalno, slabšalno krota
STALNE ZVEZE: navadna krastača, zelena krastača FRAZEOLOGIJA: požreti krastačo ETIMOLOGIJA: = hrv. kràstača, tako kot ukr. koróstaka iz ↑krasta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
krilonóžci -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lesnobŕdski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
malakofilíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
malakofílni cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mehkúžec -žca m (ȗ) 1. nav. mn., zool. živali z mehkim telesom brez notranjega ogrodja, Mollusca: polži, školjke in drugi mehkužci 2. mehkužen človek: debeluharji in mehkužci so omagali že na pol poti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mlákar -ja m (ȃ) nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica] 1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
píldek Frazemi s sestavino píldek:
[kot] žábji píldek [naróbe]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pljúčar -ja m (ȗ) nav. mn., zool. polži, ki dihajo s pljuči, Pulmonata: kopenski, vodni pljučarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pljúčar -ja m s -em živ. (ȗ) vodni ~i |polži|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pôlž -a [pou̯ž-] m (ō ó) 1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini;
polž se je skril v hišico;
polži in školjke;
hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi / goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži 3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža;
lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje
● pog. on je v nogah polž zelo počasi hodi, teče; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni
♦ anat. polž del notranjega ušesa s slušnimi čutnicami; glasb. polž spiralno zavit končni del vratu pri godalih; obrt. polži klekljana čipka, katere vzorec ima obliko spiralno zavitega traku; teh. polž vijak za sukanje zobnika pri velikih prenosnih razmerjih; transportni polž vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; um. polž arhitektonski okrasni element v obliki spirale; voluta; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia; podplatasta noga polža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pôlži -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pôlži pljúčarji -ev -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pôlži prèdškŕgarji -ev -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pôlži zaškŕgarji -ev -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən] 1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
ETIMOLOGIJA: ↑požreti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
predškŕgar -ja m (ȓ) nav. mn., zool. polži s škrgami pred srcem, Prosobranchia:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prèdškŕgar -ja m s -em živ. (ȅȓ) morski ~i |polži|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prozobránhiji -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prozobránhijski pôlži -ih -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pteropód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pteropódi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rázorski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríu̯čkar] tudi [rílčkar] 1. hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec; primerjaj lat. Curculionidae
2. navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič
STALNE ZVEZE: brazdasti trsni rilčkar, trtni rilčkar ETIMOLOGIJA: ↑rilček
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rôvka rôvke samostalnik ženskega spola [rôu̯ka] miši podoben zelo majhen sesalec s koničastim gobcem; primerjaj lat. Soricidae
STALNE ZVEZE: etruščanska rovka, gozdna rovka, povodna rovka ETIMOLOGIJA: ↑rov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
skȓgar, -rja, m. polži skrgarji, die Kiemenschnecken, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
stríga stríge samostalnik ženskega spola [stríga] iz zoologije členonožec z daljšim telesom, parom nog na vsakem členu in navadno močnimi čeljustmi s strupnimi žlezami; primerjaj lat. Chilopoda
ETIMOLOGIJA: ↑striči - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
škrlátnik -a m (ȃ) ekspr. škrlatno oblačilo: obleči škrlatnik
♦ zool. škrlatniki morski polži, od katerih nekateri izločajo sok, ki postane na svetlobi rdeč; volek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
úrh úrha samostalnik moškega spola [úrh] iz zoologije žabi podobna dvoživka z bradavičasto kožo po hrbtu in srčasto oblikovano zenico; primerjaj lat. Bombina
STALNE ZVEZE: hribski urh, nižinski urh ETIMOLOGIJA: iz *lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vôlek2 -lka m (ō) 1. voliček: mlad, rejen volek 2. nav. mn., zool. morski polži, od katerih nekateri izločajo sok, ki postane na svetlobi rdeč, Muricidae: hišice volkov na morskem dnu / bodičasti, čokati volek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zaklépnica -e ž (ẹ̑) zool. 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae: zaklepnice živijo v gozdovih 2. apnenčasta ploščica, s katero ti polži zapirajo svojo hišico:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í) 1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico // ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las 2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal 3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze;
veter je zalizal stopinje v snegu 4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa;
ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih zalízati se
1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo
2. ekspr., s prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč
zalízan -a -o:
zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zalízati se in zalizáti se -lížem se
dov. v zvezi s polžem potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
zaškŕgar -ja m (ȓ) nav. mn., zool. v morju živeči polži s škrgami za srcem, Opisthobranchia:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zaškȓgar, -rja, m. (polži) zaškrgarji, Hinterkiemer, Erj. (Z.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.