1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1. odliti počasi in navadno v manjših količinah
1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
. ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo
1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
čičeríka čičeríkesamostalnik ženskega spola[čičeríka]
1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat.Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Endivia in it.indivia iz srgr.entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...
3. ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom
3. ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
jájčevec jájčevcasamostalnik moškega spola[jájčevəc]
1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat.Solanum melongena; SINONIMI: manj formalnomelancan, manj formalnomelancana
1.1. plod te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: manj formalnomelancan, manj formalnomelancana
ETIMOLOGIJA: ↑jajce
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
krávica krávicesamostalnik ženskega spola[krávica]
2.2. spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
2. skrajni, končni del česa
2.2. spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
. debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake
1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko
1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju
1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom
. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk
1. ki je v zvezi z gobami
1.1. ki je del gobe
melóna melónesamostalnik ženskega spola[melóna]
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat.Cucumis melo
2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona FRAZEOLOGIJA: velik kot melona ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.melone < lat.mēlō‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr.mēlopépōn, iz mē̃lon‛jabolko’ + pépōn‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
móka mókesamostalnik ženskega spola[móka]
1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
1.1. rastlina s takimi plodovi
1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
crkávati crkávamnedovršni glagol[cərkávati]
1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkovati
1.1.neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnocrkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalnocrkovati
3.1.neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalnocrkovati
1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrepniti, slabšalnoškripniti
1.1.neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrepniti, slabšalnoškripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnokrepniti, ekspresivnoškripniti
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
crkováti crkújemnedovršni glagol[cərkováti]
1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkavati
1.1.neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnocrkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalnocrkavati
3.1.neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalnocrkavati
čemáž čemážatudičémaž čémažasamostalnik moškega spola[čemáš čemáža]tudi[čémaš čémaža]
1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat.Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed; SINONIMI: divji česen
ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv.srijȇmoš, srijȇmuš, srb.srȇmuš, rus.čeremšá, belorus.čaramšá < pslov.*čermъšь, *čermъša < ide.*kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov.kermùšė, angl.ramsons, bav. nem.Rams, gr.kremyon - več ...
čévelj čévljasamostalnik moškega spola[čévəl]
1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivnocopatek, navadno ekspresivnocopatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol:ft
1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
číčerka číčerkesamostalnik ženskega spola[číčerka]
1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat.Cicer arietinum; SINONIMI: čičerika
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: čičerika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.cicerchia < lat.cicercula, iz cicer - več ...
. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
dežník dežníkasamostalnik moškega spola[dežník]in[dəžník]
1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalnomarela
2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat.Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalnomarela, iz biologijeorjaški dežnik
2. kot pridevnik, ekspresivno ki je lahkoten, zabaven, navadno brez umetniške vrednosti
FRAZEOLOGIJA: na hojladri ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto in prenarejeno iz bav. nem.Hallodri‛nezanesljiv moški, vetrnjak’, morda iz Allotria‛neumnost’
jánež jánežasamostalnik moškega spola[jáneš jáneža]
1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat.Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanikevrtni janež
1.1. semena te rastline, zlasti kot začimba; SINONIMI: sladki janež
1.2. zdravilni pripravek iz semen te rastline; SINONIMI: sladki janež
2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat.Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv.jȁstōg iz neke roman. predloge < lat.astacus, to iz gr.astakós, ostakós < ide.*h2osth2n̥kó-‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...
káča káčesamostalnik ženskega spola[káča]
1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat.Serpentes
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnokonjič, manj formalno, ekspresivnokonjiček
1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Kardätsche‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen‛česati volno’, prevzeto iz it.cardeggiare, iz carda‛glavnik za česanje volne’ - več ...
1. ki je del sirka
1.1. ki je iz sirka
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1. očistiti kaj s krtačo, ščetko
1. priprava z zobci za česanje, oblikovanje, nego las ali dlake
mávrah mávrahasamostalnik moškega spola[máu̯rah]
1. užitna, spomladi rastoča votla goba s svetlo rjavim podolgovatim klobukom, ki spominja na satje; primerjaj lat.Morchella esculenta; SINONIMI: iz biologijeužitni smrček
2. votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini klobuka; primerjaj lat.Morchella; SINONIMI: iz biologijesmrček
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem.Maurache ali srvnem.maurache, morda prevzeto iz roman.*mauricula v pomenu ‛Mavrčica’ iz Maurus‛Maver’ po temnejši barvi klobuka - več ...
netopír netopírjasamostalnik moškega spola[netopír]
miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat.Chiroptera
pingvinu podobna vodna ptica, ki živi na obalah severnih morij; primerjaj lat.Alcidae
STALNE ZVEZE: mala njorka ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv.njȏrka, iz njòriti‛potapljati se’, nar. različice od nòriti
ognjìč ognjíčasamostalnik moškega spola[ognjìč]
1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat.Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanikevrtni ognjič
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ.po < pslov.*po, verjetno < ide.*pos‛k, za’ - več ...
počístiti počístimdovršni glagol[počístiti]
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
. dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
pôlcilínder pôlcilíndrasamostalnik moškega spola[pôu̯cilíndər]
na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: manj formalnomelona
ETIMOLOGIJA: = stcslov.polъ‛polovica’, hrv.pȏl, srb.pȏ, rus.pól, češ.půl < pslov.*polъ < ide.*polHu-, tako kot stind.phálaka-‛deska, lata’, alb.palë‛plat, del’, lat.spolium‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH-‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑cilinder v pomenu ‛pokrivalo’
pôlkmèt pôlkmétasamostalnik moškega spola[pôu̯kmèt]
kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo
ETIMOLOGIJA: = stcslov.polъ‛polovica’, hrv.pȏl, srb.pȏ, rus.pól, češ.půl < pslov.*polъ < ide.*polHu-, tako kot stind.phálaka-‛deska, lata’, alb.palë‛plat, del’, lat.spolium‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH-‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑kmet
2. ekspresivno kdor je v čem zelo dober, najboljši
ETIMOLOGIJA: iz drugih slovan. jezikov prevzeto vele-‛veliko-’ k velik + ↑mojster
vídra vídresamostalnik ženskega spola[vídra]
manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat.Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologijeevrazijska vidra
STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.vȉdra, rus.výdra, češ.vydra < pslov.*vydra iz ide.*ūdrah2, *ūdro‑ iz ide.u̯odr̥‛voda’, tako kot stind.udrá‑‛neka vodna žival’, gr.hýdros, hýdra‛vodna kača’, enydrís‛vidra’, lat.lutra, litov.ū́dra, nem.Otter, angl.otter; v frazemu = nar.bolg.vidra‛izvir’ iz pslov.*vydrati*‛teči, dreti ven’ - več ...
. večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove
ájda ájdesamostalnik ženskega spola[ájda]
1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat.Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanikenavadna ajda
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star.nem.Heiden k nem.Heide‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov
1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov
1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalnobabi, neformalno, koroškobica, neformalno, primorskonona, neformalno, štajerskooma
1.3.ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4.navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivnonona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat.Blennioidei
1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
1.1.v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.zyklisch, frc.cyclique, angl.cyclic in lat.cyclicus iz gr.kyklikós, iz ↑cikel
cvíček cvíčkasamostalnik moškega spola[cvíčək]
vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem
FRAZEOLOGIJA: dežela cvička ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
. rdeče vino s sadno aromo iz grozdja trte refošk, ki ga po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Krasu
divizíja divizíjetudidivízija divízijesamostalnik ženskega spola[divizíja]tudi[divízija]
1. večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov
2. iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture
3. skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Division in frc.division‛razdelitev’ iz lat.dīvīsiō‛razdelitev’ - več ...
prašič črne barve z belim pasom čez pleča, belimi sprednjimi nogami in visečimi uhlji, po izvoru iz jugovzhodnega dela Dolenjske, Krško-Brežiškega polja in Gorjancev
. prašič črne barve z belim pasom čez pleča, belimi sprednjimi nogami in visečimi uhlji, po izvoru iz jugovzhodnega dela Dolenjske, Krško-Brežiškega polja in Gorjancev
. prašič črne barve z belim pasom čez pleča, belimi sprednjimi nogami in visečimi uhlji, po izvoru iz jugovzhodnega dela Dolenjske, Krško-Brežiškega polja in Gorjancev
manšéta manšétesamostalnik ženskega spola[manšéta]
1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi
1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, navadno v obliki traku
2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi
3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti
4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomijerotatorna manšeta
STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Manschette iz frc.manchette, iz manche‛rokav’ - več ...
markácija markácijesamostalnik ženskega spola[markácija]
barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitek
2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.tartufo, verjetno iz nar.lat.terrae *tūfer‛zemeljska goba’ iz lat.terra‛zemlja’ in osk. ali umbr.*tūfer k lat.tūber‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
. živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka
1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
tòp1 tôpasamostalnik moškega spola
1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
tuberkulóza tuberkulózesamostalnik ženskega spola[tuberkulóza]
nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat.tuberculosis, iz lat.tūberculum‛majhna grba, tvor’, iz tūber‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...
1. ki je v zvezi z govedom ali gojenjem goveda
1.2. ki se pojavlja pri govedu, prizadene govedo
. nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
úvala úvalesamostalnik ženskega spola[úvala]
1. iz geografije kraška kotanja nepravilne oblike z neravnim dnom in sklenjenim obodom, dolga do nekaj kilometrov in globoka nekaj deset metrov
2. manjši morski zaliv, nastal v delno potopljeni kraški kotanji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv.ȕvala‛dolina z ravnim dnom’ in ‛manjši morski zaliv’ iz uváliti v pomenu ‛vriniti, zavaliti noter’ iz ↑valiti - več ...
1.2.ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
STALNE ZVEZE: svileni žamet FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem.samīt (današnje nem.Samt, starejše Sammet) in stfrc.samit iz srlat.samitum < examitum, to prevzeto iz srgr.(h)eksámiton, iz héks‛šest’ + mítos‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl.um
bôkser bôkserjatudibókser bókserjasamostalnik moškega spola[bôkser]tudi[bókser]
1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar
3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništvabokser motor
1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno
2. ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo
ETIMOLOGIJA: ↑gobec
hávba hávbesamostalnik ženskega spola[háu̯ba]
1. neformalno del avtomobila, pritrjen na karoserijo, ki pokriva motor ali prtljažni prostor
2. neformalno večjemu pokrivalu podobna električna priprava za sušenje las
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Haube, verjetno sorodno z gr.kȳphós‛izbokel’, litov.kuprà‛izboklina’ - več ...
júr júrjasamostalnik moškega spola[júr]
1. manj formalno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnojurček
2. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat.Boletus reticulatus,Boletus edulis; SINONIMI: jurček
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime
3. iz zoologije členonožec z daljšim valjastim telesom in večjim številom parnih nožic, ki živi zlasti na vlažnih tleh in se v nevarnosti lahko zvije v kroglico; primerjaj lat.Diplopoda