polglásnik -a [pou̯glasnik] m (ȃ) jezikosl. samoglasnik, izgovorjen z jezikom v nevtralnem položaju: izgovoriti polglasnik;
črka e v besedi kadilec označuje polglasnik / francoski, nemški polglasniki // znak za tak samoglasnik: napisati polglasnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izpádati -am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi popuščenih vezi, stika padati iz naravnega, prvotnega položaja, mesta: knjigi izpadajo listi / lasje, zobje izpadajo
♦ jezikosl. polglasnik v sklanjatvi izpada 2. voj. delati izpade: ob napadih sovražnika so obkoljenci izpadali
● publ. iz tega motivnega okvira izpada le ena slika ne spada vanj, je motivno drugačnaizpadajóč -a -e:
izpadajoči lasje
♦ les. izpadajoča grča grča, ki ni vrasla v les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izpásti -pádem dov., stil. izpàl izpála (á ā) 1. zaradi popuščenih vezi, stika pasti iz naravnega, prvotnega položaja, mesta: vratca pri peči so izpadla;
zagozda izpade / lasje, zobje izpadejo
♦ jezikosl. polglasnik v rodilniku izpade 2. šport. zaradi premajhnih dosežkov ne imeti več pravice udeležiti se nadaljnjega tekmovanja: do konca tekmovanja se ni vedelo, kdo bo izpadel;
letošnji državni prvak je izpadel že v predtekmovanju / publ.: zaradi zastarelosti strojev bomo izpadli iz mednarodne konkurence; ta odsek ceste je izpadel iz letošnjega programa dela ni upoštevan// publ. prenehati delati, delovati: ob kritičnem energetskem stanju je izpadla tudi toplarna / za nekaj ur je izpadel električni tok 3. izstopiti, odpasti: vsako leto izpade kak član 4. ne biti objavljen, natisnjen: izpadla je uvodna beseda;
zaradi pomanjkanja prostora je izpadlo precej slik in diagramov 5. pog. ne biti več v spominu, zavesti: podrobnosti so mi že izpadle;
številke mi hitro izpadejo / izpasti iz glave, spomina 6. pog. iziti se, končati se: stvar je dobro, slabo izpadla / razprava je izpadla obširneje, kot sem si jo zamislil je obširnejša// učinkovati, delovati: film je izpadel kot povprečen dokumentarec; s svojim nastopom je grobo izpadel 7. voj. napraviti izpad: izpasti iz trdnjave;
obleganci so poskušali izpasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odpásti -pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā) 1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli;
omet je na več mestih odpadel;
zreli sadeži sami odpadejo;
avtomobilu je odpadel blatnik;
ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / ekspr. lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli;
odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli // odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
♦ jezikosl. polglasnik je na tem mestu odpadel // ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla 4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo;
publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren odpádel -dla -o:
odpadlo listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okrepíti -ím dov., okrépil (ī í) 1. narediti kaj (bolj) krepko, močno: z drsanjem okrepiti noge;
okrepiti se za potovanje;
med počitnicami se je okrepil / okrepiti stebre s podporami / okrepiti postojanko s topovi / veter se je okrepil / okrepiti mir, oblast, zaupanje utrditi; okrepiti odpornost povečati2. narediti kaj številčno močnejše: okrepiti straže;
okrepiti zbor s starejšimi pevci / publ.: okrepiti sklade za šolstvo povečati; okrepiti varnostne ukrepe pomnožiti
♦ jezikosl. polglasnik se lahko okrepi v a okrepljèn -êna -o:
okrepljeni stebri; posadka, okrepljena z novo enoto
♦ jezikosl. prislov menda je včasih okrepljen s prislovom ja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
é1 -- in -ja [é êja] m (ẹ̄ ē) šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e;
trije e-ji;
vse eje bere ozko / različni ojačevalci okusa so na embalaži navadno označeni z E-ji E-številkami; nekateri na videz zdravi izdelki vsebujejo veliko sladkorja, maščob in E-jev snovi, označenih z E-številko// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e é -- kot imenovalni prilastek
šesti po vrsti: točka e ne potrebuje razlage / dijak iz 2. e
♦ glasb. ton e ton na tretji stopnji C-durove lestvice; med. vitamin E
é- prvi del zloženk
1. nanašajoč se na e: vozniški izpit E-kategorije / 2. e-razred
♦ kem. E-številka identifikacijska številka aditiva; glasb. E-dur durov tonovski način s štirimi višaji; e-mol molov tonovski način z enim višajem; med. E-vitamin; šah. kmet na e-liniji v peti navpični vrsti z leve strani
2. elektronski: e-konferenca; e-pošta; e-šola / e-potrošnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izpahováti -újem nedov. (á ȗ) potiskati navzven, naprej: izpahoval je brado
♦ jezikosl. izpahovati polglasnik izpahováti se
izpuščati se: mozolji se mu izpahujejo po obrazu
// delati se, pojavljati se: mehurčki se izpahujejo na vodni gladini;
prim. spahovati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.