tk [tə̀k] medm. (ə̏)
posnema glas pri (rahlem) udarcu: tk tk tk, je potrkalo na vrata; tipkal je počasi: tk, tk, tk / vrabček je stekel po okenski polički: tk tk tk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

políčast -a -o prid. (í)
podoben polici, polički: poličaste ploskve / poličasta strmina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.