zamočíti -móčim dov. (ī ọ́) 1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo: zamočiti škaf, da ne pušča / knjiž. dež je zamočil zemljo namočil2. pog. ne opraviti naloge, kot se želi, pričakuje: oprijel se ga je sloves športnika, ki na velikih tekmovanjih vedno zamoči;
zamočiti na izpitu;
pošteno zamočiti pri vzgoji, zaščiti / vedno vse zamoči; zamočiti pomembno nalogo; zamočiti zadevo 3. star. pomočiti: zamočiti pero v črnilo
● ekspr. zmago bo treba zamočiti proslaviti jo s pitjem; star. vsak grižljaj je zamočil s kozarcem vina ob vsakem grižljaju je popil kozarec vinazamóčen -a -o:
zamočen zid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.