Tiskanje

agrȃren -rna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

agriofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

agronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Ana Celjska

Predlog

Ane Celjske samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljska kraljica, celjska grofica

IZGOVOR: [ána cêl’ska], rodilnik [áne cêl’ske]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

arheofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Babno Polje

Predlog

1 Babnega Polja samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Loška dolina

IZGOVOR: [bábno pólje], rodilnik [bábnega pólja]

BESEDOTVORJE: Babnopoljec tudi Poljec, Babnopoljka tudi Poljka, Babnopoljčev tudi Poljčev, Babnopoljkin tudi Poljkin, babnopoljski tudi poljski

PRIMERJAJ: Babno polje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Bábno Pólje -ega -a s, zem. i. (ȃ ọ̑) v ~em ~u
babnopóljski -a -o, neurad. póljski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Babnopóljec -jca, neurad. Póljec -jca m z -em preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Babnopóljka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Babnopóljčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Baudouin de Courtenay

Predlog

Baudouina de Courtenayja samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski jezikoslovec

IZGOVOR: [bodu̯ên də kurtené], rodilnik [bodu̯êna də kurtenêja]

BESEDOTVORJE: Baudouinov in de Courtenayjev

PRIMERJAJ: de Courtenay, Baudouinov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Baudouin de Courtenay -a ~ -ja [boduén də kurtené -a də -êja] m, druga enota z -em oseb. i. (ẹ̑ ẹ̑ ẹ̑ ȇ) |poljski jezikoslovec|
°Baudouindecourtenayjev -a -o (ẹ̑ȇ) ~a dela dela Baudouina de Courtenaya; prim. de Courtenay

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bíser Frazemi s sestavino bíser:
bíti [právi] bíser [čésa], metánje bíserov [svínjam], metáti bísere svínjam, postáti [právi] bíser [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon]

1.

divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon

2.

divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober

STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...

bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Bóleslav -a m, oseb. i. (ọ̑) |češki vojvoda; poljski vojvoda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Boleslav I. Hrabri

Predlog

Boleslava I. Hrabrega tudi Boleslav Prvi Hrabri Boleslava Prvega Hrabrega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski kralj

IZGOVOR: [bóleslau̯ pə̀rvi hrábri], rodilnik [bóleslava pə̀rvega hrábrega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Bródka

Predlog

Bródke tudi Bródka Bródka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski hitrostni drsalec

IZGOVOR: [brútka], rodilnik [brútke] tudi [brútka]

BESEDOTVORJE: Bródkov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Brodziński

Predlog

Brodzińskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pesnik

IZGOVOR: [brodžínski], rodilnik [brodžínskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bŕzec -zca m (ȓ)
1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; polnočni brzec na Dunaj
2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Chopin -a [šopén] m, oseb. i. (ẹ̑) |poljski skladatelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Cieśla

Predlog

Cieśle tudi Cieśla Cieśla samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [čéšla], rodilnik [čéšle] tudi [čéšla]

BESEDOTVORJE: Cieślov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Cieszkowski

Predlog

Cieszkowskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski filozof in ekonomist

IZGOVOR: [češkôu̯ski], rodilnik [češkôu̯skega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Czartoryski -ega [čartoríski] m, oseb. i. (ȋ) |poljski politik|: politika ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

čuváj -a m (ȃ)
1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarji
♦ žel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice
// zastar. čuvar: čuvaj reda, morale
2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

čuváj -a m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

lovski čuvaj

nočni čuvaj

poljski čuvaj

GLEJ ŠE SINONIM: čuvar, redar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà, ne rêči ne dà ne nè, odgovárjati z dà ali nè, odgovoríti z dà ali nè, rêči dà [kómu/čému]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Dąbrowski

Predlog

Dąbrowskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski general in vojaški zgodovinar

IZGOVOR: [dombrôu̯ski], rodilnik [dombrôu̯skega]

PRIMERJAJ: Dąbrowska

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Dębski

Predlog

Dębskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski skladatelj

IZGOVOR: [démpski], rodilnik [démpskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

de Courtenay

Predlog

de Courtenayja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski jezikoslovec

IZGOVOR: [də kurtené], rodilnik [də kurtenêja]

BESEDOTVORJE: de Courtenayjev

PRIMERJAJ: Baudouin de Courtenay

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

dẹklìč, -íča, m. das Mädchen; mladi dekliči, Trub. (Post.); (dẹ̑klič: O deklič mlad, o žlahten sad! Npes.-K.); včasi f.: poljski dekliči, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

délavec -vca m (ẹ́)
1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; scenski delavec ki postavlja, spreminja in podira sceno; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev v zdravstveni negi / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi
2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec
3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec!
♦ zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Diakritična znamenja in posebne črke: »Lech Walesa« ali »Lech Wałęsa«?

Kako zapisovati npr. poljske črke, ki jih v slovenski abecedi ni? Če zapišemo Lech Walesa namesto Lech Wałęsa, bi lahko torej »prosto po Prešernu« tudi w zamenjali z v, glede na to, da ga v slovenski abecedi ni. Sprašujem predvsem zato, ker opažam, da je ravno omenjeni priimek največkrat zapisan kar Walesa in da se poljska črka ł pri nas največkrat zapisuje kot l.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Drożdżowski

Predlog

Drożdżowskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [droždžôu̯ski], rodilnik [droždžôu̯skega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Dziedzic

Predlog

Dziedzica samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pisatelj in pesnik

IZGOVOR: [džédžic], rodilnik [džédžica]

BESEDOTVORJE: Dziedzičev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ênolétnica -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

epekofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

falkonét -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

fȃvna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

frúga -e ž (ú)
nar. (poljski) pridelki: fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje (I. Tavčar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Gazeta Wyborcza

Predlog

Gazete Wyborcze samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

poljski časopis

IZGOVOR: [gazéta vibórča], rodilnik [gazéte vibórče]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Gombrôwicz -a [ovič] m z -em oseb. i. (ȏ) |poljski pisatelj|
Gombrôwiczev -a -o (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Gomúłka -e in Gomúłka -a [lk] m, oseb. i. (ȗ; ȗ) |poljski politik|
Gomúłkov -a -o (ȗ), ●Gomúłkin -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Gorénje Pólje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑ ẹ̑ ọ̑) na ~em ~u
gorenjepóljski -a -o in póljski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Gorenjepóljčan -a in Póljčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Gorenjepóljčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́)
1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu
// ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič
2. poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota: znamka stane en zlot in deset grošev
// do 2002 avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Grotôwski -ega [ou̯] m, oseb. i. (ȏ) |poljski režiser|: predstava ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Grzesiuk

Predlog

Grzesiuka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pisatelj, pesnik, pevec in komik

IZGOVOR: [gžéšuk], rodilnik [gžéšuka]

BESEDOTVORJE: Grzesiukov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

hapaksántna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

hŕček -čka m (ȓ)
zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo
♦ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Hula

Predlog

Hule tudi Hula Hula samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski smučarski skakalec

IZGOVOR: [húla], rodilnik [húle] tudi [húla]

BESEDOTVORJE: Hulov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Izgovor besede »Wi-Fi«

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno izgovori beseda Wi-Fi. Ali je pravilno vajfaj, vifi ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Jaruzelski

Predlog

Jaruzelskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski politik

IZGOVOR: [jaruzélski], rodilnik [jaruzélskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

jerebíca -e ž (í) |poljski ptič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

jêzik -íka m

1.

gibljiv mišičnati organ v ustni votlini

2.

kar je po obliki podobno temu organu

SINONIMI:

ekspr. jeziček

3.

govorno in pisno sporazumevanje, omogočeno s sistemom izraznih znakov

SINONIMI:

vznes. beseda, nar. marenj

4.

uporaba sistema izraznih znakov za govorno in pisno sporazumevanje na določenem področju

SINONIMI:

knj.izroč. idiom

GLEJ ŠE SINONIM: govorica, kembelj, klepetav
GLEJ ŠE: beseda, govoriti, govoriti, govoriti, jezikav, jezikav, jezikav, jezikav, jezikav, latinščina, latinščina, list, molčati, molčati, molčati, molčati, molčati, obrekljiv, obrekljiv, obrekljiv, obrekljivec, obrekljivec, obrekljivec, obrekljivec, piker, piker, piker, piker, plamen, praprot2, praprot2, prevajalec, prevajanje, prevajati, prevajati, prevesti1, prevesti1, prevesti1, sansevierija, slovanščina, izreči, jezikav, koren, molčati, obrekljiv, obrekovati, obrekovati, obrekovati, ploskev, po domače, zgodovina, sanskrt

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kaczyński

Predlog

Kaczyńskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski politik

IZGOVOR: [kačínski], rodilnik [kačínskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kako imenujemo kraške kamnite zidove?

Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kako je prav: »broadwayski« ali »broadwajski«?

Zanima me, če sta tako broadwayski kot brodwajski pravilno zapisana pridevnika. V zaupanja vrednih besedilih se namreč pojavljata obe verziji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kamiński

Predlog

Kamińskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski filmski režiser

IZGOVOR: [kamínski], rodilnik [kamínskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kawalec

Predlog

Kawalca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski igralec

IZGOVOR: [kaváləc], rodilnik [kaválca]

BESEDOTVORJE: Kawalčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kláda,* f. 1) der Holzblock, der Klotz; klade z zagvozdo razbijati; — kos debla, ki se ima v deske razrezati, Notr.; len kakor klada, Z.; spati kakor klada; — 2) der Unterlagbalken, der Block einer Stampfe, Presse u. dgl., V.-Cig., C., Dol., Št.; kovaška klada, der Ambossstock, DZ.; — der Balken mit dem Zapfenlager der Mühlradwelle, Cig.; — 3) der Block als Fußfessel, der Stock, Dalm. (Reg.), Dict.; hlapca posadi v klado, Dalm.; jetnike iz klade odpeljati, Trub.; noge komu v klado stisniti, ogr.-Valj. (Rad); v klado koga dejati, Cig.; — pren. živino, katero najde poljak (poljski čuvaj) v škodi, žene v klado, iz katere jo mora gospodar potem rešiti, plativši po njej narejeno škodo, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — 4) die Lage, die Schichte, Mur., C.; — 5) das Stockwerk: omahniti s tretje klade, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

klamáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi; trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja
// hoditi: moral je peš klamati več ur
2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kolovǫ̑znik, m. = kolovozna pot, Cig., Jan., Nov.; poljski in gozdni kolovozniki, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kopernik

Predlog

Kopernika samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski astronom in zdravnik

IZGOVOR: [kopêrnik], rodilnik [kopêrnika]

BESEDOTVORJE: Kopernikov, kopernikanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kopêrnik -a m, oseb. i. (ȇ) |poljski astronom in zdravnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

koprénka koprénke samostalnik ženskega spola [koprénka]

iz biologije goba z navadno daljšim betom in izrazitejšim koničastim, kupolastim ali rahlo valovitim klobukom; primerjaj lat. Cortinarius

STALNE ZVEZE: lilasta koprenka, nagubana koprenka, najlepša koprenka, opečna koprenka, poljska koprenka
ETIMOLOGIJA: ↑koprena

Korytko -a [rí] m, oseb. i. (ȋ) |poljski pesnik in zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

krtíca1 -e ž (í)
1. nav. mn., zool. škodljivi poljski, velikim mišim podobni glodavci, ki delajo rove pod zemljo, Microtinae: krtice in drugi škodljivci
2. nar. voluhar: zatreti krtice na vrtu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

krtica ► ˈkr̥tėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kubacki

Predlog

Kubackega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski smučarski skakalec

IZGOVOR: [kubácki], rodilnik [kubáckega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak]

1.

iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: šampinjon

1.1.

;

SINONIMI:

šampinjon

STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...

kúkmak -a m (ȗ)
bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Kuśniewicz

Predlog

Kuśniewicza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pesnik in pisatelj

IZGOVOR: [kušnjévič], rodilnik [kušnjéviča]

BESEDOTVORJE: Kuśniewiczev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

lástovka Frazemi s sestavino lástovka:
êna lástovka, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, pŕva lástovka, pŕva lástovka šè ne prinêse pomládi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

legionár -ja m (á)
pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni; legionar tujske legije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

lônec Frazemi s sestavino lônec:
dáti v èn lônec, glédanje [kómu] v lônec, glédati kómu v lônec, kàkor ubít lônec, kot póčen lônec, lônec na hŕbtu nosíti, metáti kàj v ísti lônec, metáti [vsè] v èn lônec, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec, pristáviti svój lônec, talílni lônec, tláčiti kàj v ísti lônec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Lutosłáwski -ega [lau̯] m, oseb. i. (ȃ) |poljski skladatelj|: glasba ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Maćkowiak

Predlog

Maćkowiaka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski atlet

IZGOVOR: [mačkôu̯jak], rodilnik [mačkôu̯jaka]

BESEDOTVORJE: Maćkowiakov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

magnát -a m (ȃ)
nav. ekspr. zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat
♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Majewski

Predlog

Majewskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski filmski režiser

IZGOVOR: [majéu̯ski], rodilnik [majéu̯skega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

màk tudi mák máka m (ȁ á; ȃ)
kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak
♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

màk máka m

kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti

SINONIMI:

nar. purpalica, nar. purpelica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

màk Frazemi s sestavino màk:
rdèč kàkor màk, [za] èn màk [vréden], zardéti kàkor màk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Małysz

Predlog

Małysza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski smučarski skakalec

IZGOVOR: [máliš], rodilnik [máliša]

BESEDOTVORJE: Małyszev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mazúrka -e ž (ȗ)
poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko
// glasba za ta ples:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mazȗrka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mazūrka, f. poljski narodni ples, die Masurka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Mickiewicz

Predlog

Mickiewicza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pesnik in dramatik

v prenesenem pomenu Mickiewiczeva dela

IZGOVOR: [mickjévič], rodilnik [mickjéviča]

BESEDOTVORJE: Mickiewiczev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Mickiéwicz -a [mickjevič] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |poljski pesnik|
Mickiéwiczev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Miłosz

Predlog

Miłosza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljsko moško ime

priimek

poljski pisatelj, pesnik, diplomat

IZGOVOR: [míloš], rodilnik [míloša]

BESEDOTVORJE: Miłoszev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Míłosz -a [miloš] m z -em oseb. i. (ȋ) |poljski pesnik|
Míłoszev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

Mościcki

Predlog

Mościckega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski politik

IZGOVOR: [moščícki], rodilnik [moščíckega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Mrożek

Predlog

Mrożeka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski dramatik in pisatelj

IZGOVOR: [mróžək], rodilnik [mróžka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Mróżek -żka [ož] m, oseb. i. (ọ̑) |poljski pisatelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Murańka

Predlog

Murańke in Murańka Murańka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski smučarski skakalec

IZGOVOR: [murán’ka], rodilnik [murán’ke] tudi [murán’ka]

BESEDOTVORJE: Murańkov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

múren múrna samostalnik moškega spola [múrən]

1.

žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris; SINONIMI: iz zoologije poljski muren

2.

iz zoologije žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, katere samec z drgnjenjem zgornjega para kril ustvarja visoke, odsekane glasove; primerjaj lat. Gryllidae

3.

navadno v množini član taborniške organizacije, star manj kot 6 let

STALNE ZVEZE: poljski muren
ETIMOLOGIJA: < murin = stčeš. muřín ‛črnec’ < pslov. *murinъ iz *murъ ‛črn’ < ide. *(h2)ma(h2)u̯ró- ‛temen’ - več ...

nasemeníti dovršni glagol

1.

iz gozdarstva

razširiti svoja semena po površini za rast

1.1

v obliki nasemeniti se,

iz gozdarstva

razširiti se po površini za rast s svojimi semeni

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

nemško-poljski

Predlog

nemško-poljska nemško-poljsko pridevnik

nemški in poljski

nemški in poljski z nemškim izhodiščem

IZGOVOR: [némško-pól’ski]

PRIMERJAJ: poljski, nemški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

némško-póljski -a -o (ẹ́-ọ̑) ~i odnosi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

nìt Frazemi s sestavino nìt:
Ariádnina nìt, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, [kot] rdéča nìt, vléči se kot rdéča nìt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Niżnik

Predlog

Niżnika samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski smučarski skakalec

IZGOVOR: [nížnik], rodilnik [nížnika]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

njívni -a -o prid. poljski: Pod eto dácso ne szpádnejo: orszácske i nyivne poti AI 1875, br. 1, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

-nomȋja -e ž drugi člen tujih zloženk,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Nórwid -a [vid-] m, oseb. i. (ọ̑) |poljski pesnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ôreh Frazemi s sestavino ôreh:
bíti tŕd ôreh za kóga, kàkor bi oréhe tólkel, kot bi oréhe strésal, naletéti na tŕd ôreh, ne bíti vréden píškavega oréha, smejáti se, kot bi oréhe strésal, stréti tŕd ôreh, tŕd ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

orel ► ˈoːrȯu̯ ˈoːrla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ostróžnik -a m (ọ̑)
bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]

rod vojske, ki se bojuje peš

STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...

Penderécki -ega m, oseb. i. (ẹ̑) |poljski skladatelj|: skladbe ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

peón -a m (ọ̑)
v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pétek Frazemi s sestavino pétek:
čŕni pétek, v pétek in svétek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Péter Frazemi s sestavino Péter:
Péter ali Pável, Péter in Pável, róg sv. Pétra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Piłsúdski -ega [il] m, oseb. i. (ȗ) |poljski maršal in državnik|: politika ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

PLN

Predlog

PLN samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

poljski zlot

IZGOVOR: [pə̀lə̀nə̀], rodilnik [pə̀lə̀nə̀] in [péèlèn], rodilnik [péèlèn]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

plód -ú in -a m, mn. plodôvi stil. plódi (ọ̑)
1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra
♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem
// ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka
2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod
3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

plód -ú in plód -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) nabirati ~ove; zrel ~; gozdni, poljski ~ovi; nedonošen ~; človeški ~; neobč. Knjiga je ~ večletnega raziskovanja rezultat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pobírek -rka m (ȋ) poljski ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

podnę̑bar, -rja, m. = poljski škrjanec, Banjščice-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polj.

Predlog

okrajšava

poljščina

poljski

poljsko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polj. okrajš. poljščina, poljski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polják -a m (á)
nar. belokranjsko poljski čuvaj: župan je postavil novega poljaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Poljak -a m prebivalsko lastno ime Poljak: ſe hualio Polaki im. mn. s' nyh bellem levam (III, 259 s.) Prebivalci vzhodnoevropskega kraljestva Poljske; → poljski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljak ► ˈpȯl’aːk pȯˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pọ̑lje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polje

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Pólje ob Sótli -a ~ ~ s, zem. i. (ọ̑ ọ̑) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
póljski -a -o (ọ́)
Poljánec -nca m s -em preb. i. (á)
Poljánka -e ž, preb. i. (á)
Poljánčev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Poljska

Predlog

Poljske samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Poljska

država v Evropi

IZGOVOR: [pól’ska], rodilnik [pól’ske]

BESEDOTVORJE: Poljak, Poljakinja, Poljakov, Poljakinjin, poljski

PRIMERJAJ: Poljsko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Póljska -e ž, zem. i. (ọ̑) |evropska država|: v ~i na Poljskem
póljski -a -o (ọ̑)
Polják -a m, preb. i. (á)
Poljákinja -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

póljski1 -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na Poljake ali Poljsko: poljski jezik; poljska država, vlada; poljsko-litovski slovar / poljska meja, pokrajina / poljski Judje; poljsko plemstvo

póljsko

prisl.:

govoriti (po) poljsko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

póljski2 tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica in poljska bolnišnica zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljski

Predlog

poljska poljsko pridevnik

IZGOVOR: [pól’ski]

ZVEZE: poljski sejm, poljski zlot

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

póljski -a -o tudi pôljski -a -o (ọ̑; ó) ~ pridelek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

póljski1 -a -o prid.

GLEJ ŠE: jezik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

póljski2 -a -o prid.

GLEJ ŠE: rastlina, pot4, bolnišnica, bolnišnica, pridelek, mak, čuvaj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

pọ̑ljski – glej pọ̑lje

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

póljski, adj. Feld-; poljsko orodje, das Ackergeräth; poljski čuvaj, der Feldhüter, Cig., nk.; poljski kmet, der Bauer der Ebene, Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljski [pọ̑ljski] pridevnik

ki je v zvezi s poljem; poljski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljski pridevnik

< polje

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

poljski pridevnik

< Poljska

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

poljski prid., F3, lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; pecora campi, ṡhivina na puli, polṡka ṡhivina; ruralis, -le, polṡki, kmetiṡhki, kar na puli nuza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljski -a prid. poljski, tj. nanašajoč se na Poljsko: En dan gre na lovu en Polski im. ed. m shlahtnik ǀ S. Conegundis Ceſſariza S. Hedvvigis Polska im. ed. ž krajliza. S. Radegundis Franska krajliza lety vſy ſe ſo poſtili cel advent ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku im. ed. s, Nemshka, inu lashka deshela ǀ zhakaio pomozh is nemshke, inu polske rod. ed. ž deshele ǀ ſe je obernil, inu grè pruti Polski daj. ed. ž desheli ǀ v' Shpanski, Polski mest. ed. ž, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki desheli ǀ pishe Argenta, de v'polski mest. ed. ž desheli je bila ena velika lakota → Poljak

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljski1 [polje] prid. ♦ P: 6 (KB 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljski2 [Poljska] prid. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljski ► ˈpọl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljski ► ˈpọl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

póljski tòp -ega tôpa m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Poljsko

Predlog

Poljskega samostalnik srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drugo ime države

IZGOVOR: [pól’sko], rodilnik [pól’skega]

BESEDOTVORJE: Poljak, Poljakinja, Poljakov, Poljakinjin, poljski

PRIMERJAJ: Poljska

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Póljsko -ega s, zem. i. (ọ̑) na ~em
póljski -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljsko-nemški

Predlog

poljsko-nemška poljsko-nemško pridevnik

poljski in nemški

IZGOVOR: [pól’sko-némški]

PRIMERJAJ: poljski, nemški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poljsko-ruski

Predlog

poljsko-ruska poljsko-rusko pridevnik

poljski in ruski

IZGOVOR: [pól’sko-rúski]

PRIMERJAJ: poljski, ruski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

póljščina1 -e ž (ọ̑)
poljski jezik: učiti se poljščino; prevod iz poljščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

póljščina2 tudi pôljščina -e ž (ọ̑; ó)
agr. rastlina, ki se goji na polju: posaditi, posejati, škropiti poljščine; krmne poljščine; hektarski pridelek krompirja, pšenice in drugih poljščin
// poljski pridelek: pospravljati poljščine; prodati del poljščin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polonéza polonéze samostalnik ženskega spola [polonéza]

1.

počasnejši ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Polonaise) iz frc. (danse) polonaise, prvotno ‛poljski ples’ - več ...

polonéza -e ž (ẹ̑)
počasnejši, slovesen poljski ples v tričetrtinskem taktu: kot prvi ples so plesali polonezo
// glasba za ta ples: igrati polonezo / Chopinove poloneze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

polonẹ̑za -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pòlski1 -a -o prid. poljski, nanašajoč se na polje: Dober polszki vért KM 1790, 66; Cslovik ſze premini kako polſzko czvejtje SŠ 1796, 11; Károl ſze je pripravo k-polſzkomi vérſztvi KM 1790, 44; nyegova hrana je pa bila, kobilicze i polſzki méd KŠ 1771, 9; liliomi polſzki kakda czvetéjo KŠ 1771, 20; Nej je tak oſztanolo vſzákom meſzti na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; I doli idoucſi 'znyimi ſztano je na polſzkom meſzti KŠ 1771, 183; liliomi polſzki kakda raſztéjo KŠ 1771, 20; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzemi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pòlski2 -a -o prid. poljski, nanašajoč se na Poljsko: Polſzki i Moskovitánſzki orſzág 'znyimi napuno KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pridélek -lka m (ẹ̑)
1. kar se pridobi z gojenjem rastline, rastlin: pospraviti, prodati, shraniti pridelke; žito, sadje in drugi pridelki / gozdni, kmetijski, poljski pridelki
// kar se pridobi z gojenjem česa sploh: med in drugi čebelarski pridelki / maslo je domač pridelek izdelek
2. ed. kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni: prodati ves pridelek; spravljanje jesenskega pridelka; neurje jim je uničilo pol pridelka / letošnji sadni, vinski pridelek / doseči rekorden pridelek pšenice; slab pridelek krompirja
♦ ekon. hektarski pridelek
3. glagolnik od pridelati: hiter pridelek prvovrstne topolovine / brinovec domačega pridelka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pridélek -lka m

kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni

SINONIMI:

letni pridelek, letina, redk. leto, knj.izroč. obrod, knj.izroč. obrodek, star. rod1

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

poljski pridelek

GLEJ ŠE SINONIM: letina
GLEJ ŠE: letina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

pridẹ̑łək, -łka, m. die Fechsung, das Erträgnis; slab p., eine Missernte; to je vino domačega pridelka; — das Bodenerzeugnis, das Bodenproduct: poljski p.; jesenski pridelki, die Herbstfrüchte.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Prús -a m, oseb. i. (ȗ) |poljski pisatelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ptìč, ptíča, m. = ptica, der Vogel; ptiče loviti, poljski ptiči, das Feldgeflügel, Cig.; ptiči pevci, die Singvögel, Cig. (T.); ptiči selci, die Zugvögel, Cig.; ni ptič ni miš = er ist kein ausgesprochener Charakter, Jurč., nk.; — pravi ptič je, er ist ein rechter Schelm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Pudzianowski

Predlog

Pudzianowskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [pudžanôu̯ski], rodilnik [pudžanôu̯skega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rder

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Redipulja, Sredipolje ali Rodopolje?

Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Rêymont -a [ej] m, oseb. i. (ȇ) |poljski pisatelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rjav³

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Różewicz

Predlog

Różewicza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pesnik, dramatik in pisatelj

IZGOVOR: [ružévič], rodilnik [ružéviča]

BESEDOTVORJE: Różewiczev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Różewicz -a [ružévič] m z -em oseb. i. (ẹ́) |poljski pisatelj|
Różewiczev -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rusko-poljski

Predlog

rusko-poljska rusko-poljsko pridevnik

ruski in poljski

IZGOVOR: [rúsko-pól’ski]

PRIMERJAJ: poljski, ruski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sádež -a m (ȃ)
užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje
♦ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sámozavést sámozavésti samostalnik ženskega spola [sámozavést]

prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči

ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑zavest

satírik satírika samostalnik moškega spola [satírik]

kdor se ukvarja s pisanjem satir

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Satiriker iz poznolat. satiricus, iz ↑satira

segetálna rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sêjm tudi sêjem -jma m (é)
na Poljskem najvišji organ državne oblasti: sejm je potrdil novega predsednika vlade / poljski sejm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sejm

Predlog

sejma in sejem sejma samostalnik moškega spola

v poljskem okolju najvišji organ državne oblasti

IZGOVOR: [sêjm] in [sêjəm], rodilnik [sêjma]
druga oblika [sêjəm], rodilnik [sêjma]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sêjm -jma m (é) poljski ~ |skupščina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Serafinowicz

Predlog

Serafinowicza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pesnik

IZGOVOR: [serafinôvič], rodilnik [serafinôviča]

BESEDOTVORJE: Serafinowiczev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Sienkiewicz

Predlog

Sienkiewicza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pisatelj

v prenesenem pomenu Sienkiewiczeva dela

IZGOVOR: [šenkjévič], rodilnik [šenkjéviča]

BESEDOTVORJE: Sienkiewiczev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Sienkiewicz -a [sjenkjévič] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |poljski pisatelj|
Sienkiewiczev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Sikorski

Predlog

Sikorskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [šikórski], rodilnik [šikórskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.-Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Skupaj ali narazen: »od kod« (ali »odkod«)?

Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

slínar -ja m (ȋ)
ekspr. kdor se slini: kar naprej je morala brisati malega slinarja / polž slinar
● slabš. bil je spreten intrigant in slinar pretirano prijazen, priliznjen človek
♦ bot. veliki slinar užitna lističasta goba s sluzastim rjavkastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidius glutinosus; zool. poljski slinar polž brez hišice, ki ima belkasto ali rjavo telo s črnimi lisami, progami ali mrežo, Deroceras agreste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

slȋnar, -rja, m. 1) = slinec 2), Zora; — 2) gozdni s., die Waldschnecke (limax empiricorum), poljski s., die Acker-Nacktschnecke (limax agrestis), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Słowacki

Predlog

Słowackega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski pesnik in dramatik

IZGOVOR: [slovácki], rodilnik [slováckega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Słowácki -ega [slov] m, oseb. i. (ȃ) |poljski pesnik|: pesmi ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Rihenberk, Plužna-Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.-Erj. (Torb.); (benetsko-it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Stękała

Predlog

Stękałe tudi Stękała Stękała samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski smučarski skakalec

IZGOVOR: [stenkála], rodilnik [stenkále] tudi [stenkála]

BESEDOTVORJE: Stękałov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Stoch

Predlog

Stocha samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [stóh], rodilnik [stóha]

BESEDOTVORJE: Stochov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

stráh Frazemi s sestavino stráh:
nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, stráh imá velíke očí, stráh léze kómu v kostí, stráh za stólček je kóga, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Sudeti

Predlog

1 Sudetov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gorovje v Srednji Evropi

IZGOVOR: [sudéti], rodilnik [sudétou̯]

BESEDOTVORJE: sudetski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sufíksen -sna -o (ȋ)
sufíksni -a -o (ȋ) rač. ~ zapis obrnjeni poljski zapis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Szymanôwski -ega [šimanou̯ski] m, oseb. i. (ȏ) |poljski skladatelj|: skladbe ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

škrjánec -nca m (á)
ptica pevka prsteno rjave barve navadno s čopom na glavi: škrjanec poje, žvrgoli
♦ zool. čopasti, poljski škrjanec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.-Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

šláhčič -a m s -em člov. (ȃ) |poljski plemič|
šláhčičev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Tekoča identiteta
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

telefón -a m (ọ̑)
1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt]
2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon
3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / mobilni ali prenosni telefon manjši brezžični telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom; satelitski telefon ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov; vrvični telefon stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; vroči telefon vroča linija; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

terofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

tòp1 tôpa m, mn. topôvi (ȍ ó)
1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top
2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
♦ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

trí Frazemi s sestavino trí:
délati za trí, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, íti v trí pírovske, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, ne znáti štéti do trí, tjà v trí dní, v trí krásne, v trí pírovske, znáti štéti do trí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Tusk

Predlog

Tuska samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [túsk], rodilnik [túska]

BESEDOTVORJE: Tuskov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Túwim -a [vi] m, oseb. i. (ȗ) |poljski pesnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?

Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ulán -a m, člov. (ȃ) |poljski konjenik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ulánec -nca m z -em člov. (ȃ) |poljski konjenik|
ulánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

varovčȋn, m. der Hüter, Cig., C.; poljski v., C.; — = pastir, der Viehhüter, Cig., Mik., vzhŠt.-Trst. (Let.); der Gemeindehirt, der Gemeindeschäfer, Mur., Št.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

violína Frazemi s sestavino violína:
bíti drúga violína, bíti pŕva violína, igráti drúgo violíno, igráti pŕvo violíno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

vólk Frazemi s sestavino vólk:
bíti vólk na kàj, bíti vólk v óvčji kóži, jésti kot vólk, kot sestrádan vólk, láčen kot vólk, mí o vólku, vólk iz gózda, mí o vólku, vólk na vrata, [právi] môrski vólk, stári môrski vólk, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, túliti z volkôvi, vólk v óvčji kóži

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]

iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae

STALNE ZVEZE: poljska voluharica
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar

vrábec -bca m (á; v medmetni rabi ā)
1. manjša ptica s sivim in rjavim hrbtom in umazano belim trebuhom, živeča v bližini človekovih bivališč ali na poljih: vrabci čivkajo, ščebetajo; vrabci zobljejo proso; živeti brez skrbi kot vrabec v prosu / strašilo za vrabce
● ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; ekspr. ker je realist, se odloči za vrabca v roki za manjšo, manj pomembno, vendar zanesljivo stvar; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ zool. domači vrabec s sivim ali rjavim temenom, Passer domesticus; poljski vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus
// samec te ptice: vrabec in vrabčevka
2. evfem. hudič: le kje si dobil vrabca pokvarjenega / v medmetni rabi: ni vrabec, da se mu ne posreči; kako, vrabca, se je že pisal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Wałęsa

Predlog

Wałęse in Wałęsa Wałęsa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski politik

IZGOVOR: [valénsa], rodilnik [valénse] in [valénsa]

BESEDOTVORJE: Wałęsov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Wąsek

Predlog

Wąska samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski smučarski skakalec

IZGOVOR: [vónsək], rodilnik [vónska]

BESEDOTVORJE: Wąskov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Wolny

Predlog

Wolnega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [vólni], rodilnik [vólnega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Wróblewski

Predlog

Wróblewskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski slikar

IZGOVOR: [vrubléu̯ski], rodilnik [vrubléu̯skega] in [u̯rubléu̯ski], rodilnik [u̯rubléu̯skega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Wyspiański -ega [vispjánski] m, oseb. i. (ȃ) |poljski pesnik in slikar|: pesmi ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Wyszyński

Predlog

Wyszyńskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski škof

IZGOVOR: [višin’ski], rodilnik [višin’skega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

1.

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.1.

1.2.

2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

3.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

zájec -jca m (ȃ)
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec zelo hitro / past za zajce / divji zajec / zajec v omaki
// samec te živali: spustiti zajca k zajklji
// glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec
2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal; ne bodi tak zajec
3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem
4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca
● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
♦ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zȃjəc, -jca, m. 1) der Hase; poljski z., der gemeine Hase (lepus timidus), planinski z., der Schneehase (lepus variabilis), domači z., das Kaninchen (lepus cuniculus), Erj. (Ž.); — z. skakač, der Springhase (pedetes caffer), Erj. (Z.); — v tem grmu z. tiči = hier liegt der Hund begraben; meni filozofija pa zajcu boben, (ich bin zur Philosophie gar nicht geeignet), Zv.; — 2) ein Werkzeug, um daran die Stiefel auszuziehen, der Stiefelknecht; — 3) der Nasenkeil (der Seiler), Cig.; — 4) das Rückenstück (von einem geschlachteten Thier), Cig., C.; dal mi je mesa v zajcu, Idrija-Erj. (Torb.); — 5) neka goba, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Zapędzki

Predlog

Zapędzkega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski športni strelec

IZGOVOR: [zapéncki], rodilnik [zapénckega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Zapis priimka ruskega politika »Dzeržinskega«

V slovenskih medijih srečamo vse mogoče variante zapisa priimka ruskega politika, po katerem se je imenovala akademija NKVD v Moskvi: Djerdjinski, Džerzinski, Džerdžinski. Katera od njih je prava?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Żeromski

Predlog

Żeromskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski romanopisec in dramatik

IZGOVOR: [žerómski], rodilnik [žerómskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Żerómski -ega [že] m, oseb. i. (ọ̑) |poljski pisatelj|: romani ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Ziemski

Predlog

Ziemskega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

poljski general

IZGOVOR: [žémski], rodilnik [žémskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

Zniszczoł

Predlog

Zniszczoła samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [zníščol], rodilnik [zníščola]

BESEDOTVORJE: Zniszczołov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

zóber zóbra samostalnik moškega spola [zóbər]

iz zoologije divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: bizon, iz zoologije evropski bizon

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. zúbr < pslov. *zǫbrъ, verjetno sorodno z litov. stum̃bras, latv. sumbrs, stprus. wissambris, nejasnega izvora - več ...

Żyła

Predlog

Żyłe tudi Żyła Żyła samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljski priimek

IZGOVOR: [žíla], rodilnik [žíle] tudi [žíla]

BESEDOTVORJE: Żyłov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

žláhčič -a m (ȃ)
zastar. plemič, zlasti nižji: žlahčič z manjšim posestvom / poljski žlahčič šlahčič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.