pólsénca -e [u̯s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci
♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pólsénčen -čna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.