prisl. (ȁknjiž.  
  1. 1. izraža pritrjevanje, ant. ne: »Si pripravljen?« »Da.« / na trkanje se oglasi iz sobe: da! naprej!
     
    ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne
  2. 2. izraža podkrepitev trditve: da, tako je bilo; gledam te, da, pa te komaj spoznam; da, da, pa pojdimo; pomirila se je, da, celo smeje se že; grem zraven, to da, ne bom pa igral
  3. 3. izraža domislek: ah da, zdaj se spomnim
  4. 4. izraža obotavljanje, pomislek: da, kje sem že to zvedel? no, da, pa pridi jutri; sam.: odgovarja samo z da in ne; to je njegov odločni da

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

hjá in hjà medm. (ȃ; ȁ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hja, mogoče pa bo šlo; hja, da res nisi zdrav?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: »Ali imaš dobro stanovanje?« »Hja, še kar.«

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

hm [hə̀m in hm̀medm. (ə̏; m̏) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

hmkati -am [hə̀m-nedov. (ə̏) ekspr. s hm izražati obotavljanje, pomislek, dvom: mož je hmkal, nabiral čelo in skomigal z rameni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

hmkniti -em [hə̀m-dov. (ə̀ ə̏) ekspr. s hm izraziti obotavljanje, pomislek, dvom: ni vedel, kaj bi odgovoril, samo hmknil je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

2 prisl. (ȃpog.  
  1. 1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar: jurček je pa ja ena najboljših gob; svoj klobuk bom pa ja poznal / včasih okrepljen: pa se menda ja ne prepirata; pa ja (da); o, pa ja
  2. 2. izraža domislek: a ja, še to moram povedati
    // izraža prehod k drugačni misli: ja, hotel sem reči, da bi bilo treba več športa
  3. 3. izraža obotavljanje, pomislek: ja, čakaj malo, da premislim
    // izraža privolitev z nejevoljo: no ja, bomo pa šli domov
  4. 4. izraža nasprotje prejšnji misli: ima knjigo — ja, pa je ni bral; ostal je brez službe — ja, in zdaj? poje, to ja, pa ne v operi; prim. da

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

m [ḿmedm. () navadno v zvezi z da, ja izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m, da, morda imaš prav
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m, da, to je res; prim. m-da, mja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

m-da [ḿdàmedm. (m̑-ȁ) knjiž. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m-da, menda bo tako
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m-da, s tem bi se strinjal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mh [ḿhə̀medm. (m̑-ə̏) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mh, kako to misliš?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: mh, je prikimal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mhm [ḿhḿmedm. (m̑-m̑) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mhm, morda bo šlo
// izraža (zadržano) pritrjevanje: mhm, je odgovoril; tisto pa, mhm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mja1 tudi m-ja [ḿjámedm. (m̑-ȃ) pog. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mja, je mencal in si ni upal odkrito spregovoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

mm1 [ḿmmedm. () 
  1. 1. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: mm, so klobase dobre; mm(m), kako lepa ruta
  2. 2. izraža obotavljanje, pomislek: mm, nekam čudno diši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

níčev -a -o prid. (īekspr.  
  1. 1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra; za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki
    // v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega
  2. 2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo
     
    ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti
  3. 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek; izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav
  4. 4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

 medm. (ȍ) 
  1. I. 
    1. 1. izraža spodbudo, poziv: no, le pojdi; no, reci kaj; no, na dan z besedo; daj roko, no; tiho, no / no, kaj boš povedal; no, bomo začeli; no, kaj; no? je vprašal / no - in? je vprašal in zazehal
    2. 2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: no, to je urejeno; no, vidiš, saj gre; no, torej; no, no, to si dobro povedal; no, no, mu je pritrjeval
    3. 3. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: no, pa naj bo po vašem; no, da, pa jutri; pog.: no, ja, bomo pa tako naredili; no, ja, kaj hočemo, počasi gre
    4. 4. izraža nejevoljo, zavrnitev: no, glej jo, kako je nepotrpežljiva; no, zdaj pa imate tisto čudovito cesto; no, ali nisem rekel, da boš vse zmešal; no, veste kaj, tako pa ni treba govoriti; no, no, že dobro, preveč je te hvale
       
      ekspr. no, pa imamo izraža nejevoljo, jezo zaradi posledic prejšnjega ravnanja; ekspr. no, zdaj smo pa tam izraža spoznanje o težavnosti nastalega položaja
    5. 5. izraža obotavljanje, pomislek: no, da, morda je tako; no, nekako bo že šlo; no, bomo videli; to je, no, kako bi rekel, precej nerodno
    6. 6. izraža podkrepitev trditve: no, to bi bil hud, če bi te slišal; no, tako hudo pa spet ni; no, res nisem vedel; no, seveda; pog. a vi ste - no, saj smo vas pričakovali
    7. 7. v vezniški rabi navezuje na prej povedano in izraža prehod k drugačni misli: če bo tako, no, potem bo žalostno; hotela je proč, no, in zdaj je res odšla; no, prav, bom pa povedal / piše se tudi brez vejice no pa lahko noč / zaradi tega sem polemike vajen. No, kar me pri polemikah zanima, je dognati resnico
  2. II. v prislovni rabi, navadno z velelnikom, zapostavljen
    1. 1. izraža nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: daj mi no mir; nehaj no že s svojim sitnarjenjem; povej no, kaj misliš; pustite jo no z nami; naj jim no pove po pravici / bodite no pametni; bežite no; dajte no, tega ne verjamem; ne nori no; nikar no tako obupano ne glej
    2. 2. izraža presenečenje, začudenje: glej ga no, si že tu; poglejte si no, kaj so napravili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ) 
  1. 1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo
    // ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili
    // star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
    // jur. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo
  2. 2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
  3. 3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

pomísel -sli [əu̯ž (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od pomisliti: nasmehnil se je ob pomisli na dom
  2. 2. knjiž. misel: pretresla jo je pomisel, da se je nesreča zgodila prav tu / že sama pomisel na slovo ga je vznemirila / prišel je do napačne pomisli, da ga ne mara sklepa, zaključka
  3. 3. knjiž. pomislek: otresti se vseh dvomov in pomisli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

pomíslek -a [lək(ȋ) 
  1. 1. kar izraža (delno) omejitev, nesoglašanje s kako trditvijo, mnenjem, ravnanjem: ta pomislek je upravičen; imeti pomisleke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pomisleke; ekspr. otresti se, znebiti se pomislekov / moralni, načelni pomisleki; iz verskih pomislekov tega ni storil predsodkov
  2. 2. glagolnik od pomisliti: ob pomisleku na otroke se je še z večjo vnemo lotil dela / brez pomisleka je skočil v vodo in rešil deklico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

premíslek -a [lək(ȋ) 
  1. 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj
    1. a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza
    2. b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom
  2. 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen
    ● 
    ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

rezêrva -e ž (ȇ) 
  1. 1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi
  2. 2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči
    // publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti
  3. 3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi
  4. 4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi
  5. 5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo
  6. 6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet
    ● 
    knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah
    ♦ 
    ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

skrúpul -a (ū) nav. mn., knjiž. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja: imeti skrupule / moralni skrupuli / boj se ga, to je človek brez skrupulov brezobziren človek
// pomislek sploh: to je odrsko delo, ki brez skrupulov prikazuje stvarnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

šelè tudi šèle prisl. (ȅ; ȅ) 
  1. 1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje: za neprijetno novico je izvedel šele naslednji dan; šele danes mi je to povedal; obiskal nas bo šele za novo leto; vrnil se je šele okrog polnoči; zagledal ga je šele, ko se je ustavil tik pred njim / zdaj šele vem, zakaj je to storil; ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek
  2. 2. izraža omejenost na navedeno z izločanjem drugega pred njim: šele on mu je pokazal pravo pot; šele otroci so dali njenemu življenju pravi smisel / šele pred šolo se je spomnil na nalogo / končno stališče bo izoblikovala šele javna razprava; položaj bo jasen šele po volitvah
  3. 3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si šele prišel / šele zaspala je, pa so jo že zbudili
  4. 4. izraža omejevanje na določeno mero, navadno manjšo od pričakovane: prehodil je šele dva kilometra; stara je šele dvanajst let; ura je šele osem / to je šele prva faza gradnje; pri branju knjige sem šele na tretji strani
  5. 5. ekspr. poudarja visoko stopnjo, mero: že zdaj je razburjen, kako bo šele ogorčen, ko bo vse izvedel; z očetom sta šele velika prijatelja; na morju mora biti šele vroče, ko že tu komaj dihamo / elipt. vsem se je prikupil, kako šele njej
    // navadno v zvezi kaj šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: od strahu ni mogla narediti niti koraka, kaj šele zbežati; nimata denarja niti za hrano, kaj šele za hišo / star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina
  6. 6. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi šele ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: šele ko se je vreme izboljšalo, so odpluli; šele ko je odjezdil, je stekla v hišo; šele ko sem ponovil vprašanje, me je razumela
    ● 
    star. moral sem šele premagati nasprotovanje prestrašenih prebivalcev najprej; ekspr. to bomo šele videli izraža dvom, pomislek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

škrúpelj -na in -plja [pəl(ú) nav. mn., nižje pog. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja; skrupul: imeti škrupeljne / to je naredil brez škrupeljnov
 
nižje pog. taki ljudje nimajo škrupeljnov so brezvestni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

 medm. (ȅ) 
  1. 1. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga: te, nič ne bo s temi načrti
  2. 2. izraža pomislek, dvom, zaskrbljenost: te, te, če bi mati izvedela, s kom se sestaja njena hči
  3. 3. izraža (zadržano) pritrjevanje: saj pravim, te, te, te, kar na lepem se nekaterim nasmehne sreča
  4. 4. izraža občudovanje: te, te, te, lepo hišo imaš / te, te, te, mlaska z ustnicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

tjá in tjà medm. (ȃ; ȁ) 
  1. 1. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: tja, pa ti tvoji prijatelji
    // izraža (zadržano) pritrjevanje: tja, tudi jaz bi rad to videl
  2. 2. izraža začudenje, neodobravanje: tja, tja, tja, kako je mladina danes razposajena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

tóda in toda vez. (ọ̑) 
  1. 1. v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim: rekel je, da bo pomagal, toda obljube ni izpolnil; natočila mu je poln kozarec, toda sama ni pila; zunaj ni bilo mrzlo, toda v kleti nas je kljub temu zeblo / elipt. potrebovali bi delavce, toda kaj, ko jih ne dobimo / previden je, toda odločen
       
      šel bi rad, toda.. Nič toda izraža pomislek, pridržek; ekspr. žalostno, toda resnično izraža ugotovitev, da je kaka stvar taka, kakršna je, čeprav je vredna obžalovanja
    2. b) nepričakovanega: tipal je po temni veži, toda vrat ni našel; verjeli smo mu, toda on ni bil vreden našega zaupanja / mlad, toda že tako izkušen
      // za omejevanje: veliko bere, toda samo pustolovske knjige; izvedel je vse, toda prepozno; prodam, toda le pod pogojem, da plačate takoj / to bi lahko izrazil samo umetnik. Toda še ta težko
  2. 2. na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: toda pogovarjajmo se rajši o čem drugem; toda to ni vprašanje, s katerim bi se tu ukvarjali / ekspr. toda čast komur čast, govoriti pa zna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

Število zadetkov: 25