Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ker ima nov SSKJ spet (oz. še vedno) pri zvezi po navadi zapisani obe varianti (ponavadi in ponavadi), me zanima, ali je v novem SSKJ morda napaka ali pa je z novo izdajo SSKJ spet uvedena tudi varianta pisanja skupaj (tj. ponavadi). Torej: sta spet pravilni obe varianti ali še vedno samo tista narazen (tj. po navadi)?
Po mojem mnenju (na podlagi jezikovnega znanja, ki sem ga dobil v mlajših letih) se izrazi ponavadi, nenazadnje, zatem (čas.), navidez, naprodaj ipd. pišejo skupaj oz. z eno besedo.
Primeri:
Vendar pa v zadnjem času opažam, da se v knjigah in drugih (lektoriranih) tekstih ti izrazi dosledno pišejo narazen: po navadi, ne nazadnje, za tem, na videz, na prodaj. Zato sem pogledal v slovenski pravopis, kjer pa jih (z izjemo izraza zatem) nisem našel. Ali to pomeni, da zapis z eno besedo ni v skladu s slovenskim pravopisom?
Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.
Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?
Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.
Pri pisanju diplomske naloge sem naletela na težavo, in sicer pri določanju vrste prevzete besede oz. pri samem (ne)sklanjanju besede "fandom" (iz ang.). Ustreznega prevoda nisem našla, saj (potencialne) slovenske besede ne zajamejo bistva oz. celote pojma, zato ostajam pri angleški verziji. Veliko primerov uporabe želene besede v slovenščini nisem zasledila, vendar večina ohranja originalni zapis (torej "fandom" in ne "fendom"), iz česar sem sklepala, da ne gre za sposojenko (v vseh primerih je samostalnik bil uporabljen v imenovalniku, tako da nisem mogla preveriti pregibanja). Zaenkrat sem jo v besedilo vpeljevala kot citatno besedo (sploh glede na to, da je tako redko prisotna), a bi se rada prepričala, kaj je pravilna odločitev, sploh pri pisanju zaključnega dela.
Sprašujem se -- ali je (bolj) prav številski podatki ali številčni podatki. V pravopisu se pojavi zveza številčni podatki, SSKJ ima tudi pod številčen primer številčni podatki. Sicer SSKJ razlaga, da se številski nanaša na števila, številčen pa na številke ali števila. Gre pa za prevod angleškega izraza figures, ki se ponavadi prevaja preprosto s »podatki«, v mojem besedilu pa je smiselno poudariti, da gre za številske/številčne podatke. Gigafida da za številske podatke 37 zadetkov, za številčne pa 137, Najdi.si pa za prve 374 in za druge 1317.
Želela bi zastaviti vprašanje glede postavljanja vejice v zvezi podpogojem da.
Ali se ta zveza (lahko) uporablja kot večbesedni veznik in bi bila torej upravičena vejica ali pred pod pogojem ali pred da (ne pa na obeh mestih)?
Če je tako, ali je v naslednjem konkretnem primeru katera od postavitev ustreznejša:
Ali pri tej zvezi sploh ne gre za večbesedni veznik (pri katerih so prvi deli ponavadi prislovi ali členki, v tem primeru pa seveda ni tako) – in če je tako, ali bi morali uporabiti dve vejici:
Ali sploh zastavljam napačno vprašanje – naletela sem namreč tudi že na mnenje (v nobenem viru pa nisem našla potrditve), da se je zvezi pod pogojem da bolje izogniti in namesto tega uporabiti preprosto če. Ali je zveza vseeno sprejemljiva oz. neproblematična, če želimo poudariti ta pogoj?
Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:
Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.
Kakšen je izvor besede bebavost?
Zanima me, kakšna je razlika med izrazoma raba in uporaba?
Zanima me, kako se pravilno piše: ponavadi ali po navadi?
Zanima me, kako je v slovenščini pravilno napisati (brez okrajšave ali z okrajšavo) napravo za kopiranje/pošiljanje dokumentov, ki jo ponavadi naslavljamo s fax ali faks: ali je to faksimile ali faks ali faks.? V angleščini nekako razlikujejo med facsimile (kopiran dokument) in fax ali fax machine. V tiskanem SSKJ je edini pomen za faks trenutno fakulteta. Na vaši spletni strani je oznaka Faks:, ki je verjetno ustrezna?
Poleg napačne rabe dajalnika, npr. na temu smučišču, je vedno pogosteje moč slišati in prebrati tudi zvezo: "Kot prvo, nisem bil tam, kot drugo pa me niti ne zanima." Se ta raba ustaljuje, je dovoljena?
Tole ni vprašanje, pač pa zgolj jezikovna poslastica. Na MMC se zelo strogo držijo pravila, da vse kratice, ne glede na podstavo, sklanjajo po moškem vzorcu (EU-ja, SDS-a, LMŠ-ja). Ponavadi se mi srce para, ko prebiram njihove interpretacije slovenskega jezika, ampak pri tem primeru sem se pa iz srca nasmejal. Morda bo zabaven tudi vam.
Kako na MMC sklanjajo ime podjetja Gen-I:
Gen-I Gen-I-ja Gen-I-ju Gen-I-ja Gen-I-ju Gen-I-jem
Vir: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vrtovec-politika-se-v-kadrovanja-v-podjetjih-ne-vmesava/601261
Prevajam eno delo in sm se malce zataknil pri poslovenjenju fraze like knows like ali pa it takes one to know one. Se komu svita, kako ju ponavadi postavimo v slovensko obliko?
Zanima me, kako bi pisali zaporedje več šahovskih potez, ki ima posebno ime (ponavadi po šahovskem mojstru, ki jih je prvi oziroma največkrat uporabljal): Ruy Lopezova obramba, ruy lopezova obramba, obramba ruya lopeza ...? Podobno tudi Nimcovičeva/nimcovičeva obramba, Retijeva/retijeva otvoritev ...?
Zakaj obstaja poleg ednine, dvojine in množine še neke vrste četrto število, če je predmetov 5 ali več in kako se imenuje? Na primer: 3 hiše, 5 hiš ali 3 noži, 5 nožev? Še nikoli nisem teh oblik videl poimenovanih ali saj zapisanih med pravopisnimi pravili, čeprav so v stalni rabi.
V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?
Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
Kot sem že v naslovu omenil, me zanima, ali se posoda v pomivalnem stroju pomiva ali pere. V rabi sta namreč pogosti obe možnosti, zato sem v dilemi. Jaz bi rekel, da je pravilna opcija pomivanje, saj se posodo pomiva. Zanimivo mi je pa to, da je raba pranje posode bistveno pogostejša. Še celo pri navodilih pomivalnih strojev ponavadi piše: "pranje posode v pomivalnem stroju".
Kaj je pravzaprav pravilno? Ali sta pravilni obe možnosti?
Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?
Zanima me, kako zapisujemo ruske priimke, ki so sestavljeni iz nemških ali jidiš korenov in se končajo na -штейн, npr. Ротштейн, Рейтштейн, Рубинштейн, Эпштейн, Вайнштейн, Гликштейн? Ali je prav, da jih zapišemo, kot da so prevzeti iz nemščine, npr. Rubinstein?