Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso,
íti v Canósso,
odíti v Canósso,
odpráviti se v Canósso,
podáti se v Canósso,
pót v Canósso,
príti v Canosso
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
doletéti -ím dov., dolêtel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: družino je doletela nesreča;
ponižanje me je doletelo po tvoji krivdi;
doletel ga je nepričakovan poraz;
kjerkoli te lahko doleti smrt / učenca je doletela zaslužena kazen; to je najhujše, kar nas more doleteti / doletela ga je velika čast, sreča doživel je veliko čast, srečo / mogoče bo pisateljevo delo doletela boljša usoda 2. star. prileteti: z juga so doletele ptice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ì3 in i vez. (ȉ) zastar. in, pa2:
vse dni i vse noči // star., v zvezi i – i tako – kakor: smrt mu prihrani i žalost i ponižanje / ta literatura je vključevala i renesančne i klasične i romantične elemente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
bíti za kríži,
glédati kot lévi razbójnik [na krížu],
iméti kríže in težáve [s kóm/čím],
iméti svój kríž,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža,
kríž bôžji,
kríž je [s kóm/čím],
kríži in težáve [s kóm/čím],
napráviti kríž čez kóga/kàj,
naredíti kríž čez kóga/kàj,
nosíti svój kríž,
prenášati svój kríž,
pribíjati kóga/kàj na kríž,
pribíti kóga/kàj na kríž,
Rdéči kríž,
rdéči kríž,
sedéti za kríži,
vêlik kríž je s kóm/čím,
vsák imá svój kríž,
vsák nósi svój kríž,
vsì kríži so dôl,
vzéti svój kríž,
zadéti svój kríž [na ráme]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mrazíti -ím tudi mráziti -im nedov. (ī í; ā ȃ) nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me;
mrazi me po hrbtu;
v tej obleki te mora mraziti 2. povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil;
veter ga je mrazil v pleča;
na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo 3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi;
ponižanje in strah sta mu mrazila dušo mrazèč -éča -e:
mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponizéjnje tudi ponižénje -a s ponižanje: Ali szrecska sze je obernila na ponizejnye zvissenih puntarov KOJ 1914, 128; V 1617. leti szo vogerszki protesztantje jubileom szvoje vere dr'sali z nedosztojnim poni'senyem vere kat. KOJ 1914, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponížanje -a s (ȋ) glagolnik od ponižati: doživeti ponižanje;
ponižanja so se vrstila drugo za drugim // stanje ponižanega človeka: zavedel se je svojega ponižanja in sramote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponížanje -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
ponȋžanje, n. die Erniedrigung; p. cola, die Zollermäßigung, Cig.; — die Demüthigung, die Herabwürdigung; — die Herablassung, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponižanje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ponižanje s, F
3,
declinatio, ognenîe, odſtoplenîe,
poniṡhanîe;
humilitas, poniṡhnoſt, pohlevnoſt,
poniṡhanîe;
submiſsio, poniṡhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponižanje -a s ponižnost:
pres ponishajna rod. ed. ſe nemore doſezhi gnada Boshja ǀ ſdaj karsheniki gredo v' Zirku bres vſiga ſtraha, inu ponishaina rod. ed. ǀ je vuzhil tu ponishajne tož. ed. ǀ videozh nyh pohleune gvante, nyh shaloſtne ozhij, nyh bleda liza, nyh sgrevane ſerza, nyh veliko sheljo Boshjo beſſedo poshlushat, inu nyh veliko andoht, inu ponishajne tož. ed. ǀ skuſi takorshno grevingo, ſpuvid, inu ponishaine tož. ed. je bil gnado boshio doſegil ǀ Sa vashe ponoshajne tož. ed. G. Bug vaſs bò Kronal s' Nebesko Krono ǀ ſam G. Bug nad vasho grevingo, pokuro, inu ponishainam or. ed. veſſelje imà ǀ s' ſvim ponisheinam or. ed. ǀ sa ponishaniam or. ed. pride povikashajne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponižanje sam. s ♦ P: 8 (TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponižanje ► pȯˈniːžan’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponížati -am dov. -an -ana; ponížanje (ȋ) koga/kaj Ograjo je treba ~; ponižati koga pred kom ~ otroka pred prijateljiponížati se -am se (ȋ) Gladina vode se je ponižala; ponižati se pred kom/čim Pred nikomer se noče ponižati; poud. Ponižal se je do izsiljevalca |postal je izsiljevalec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ponižénje, n. = ponižanje, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
psíhično nasílje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sámoponížanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
skrún1 -a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
utrpéti -ím dov., tudi utŕpel (ẹ́ í) 1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic: vprašali so ga, koliko delavcev bi lahko utrpel;
te knjige ne morem utrpeti;
dal vam bom toliko, kolikor lahko utrpim / nekaj evrov bo že vsak utrpel 2. postati deležen česa negativnega, neprijetnega: četa je utrpela velike izgube;
utrpeti precejšnjo škodo;
publ. utrpeli so različne nevšečnosti imeli// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je osebek deležen dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: utrpeti ponižanje; moštvo je utrpelo poraz je bilo poraženo; v nesreči je utrpela hude poškodbe se je hudo poškodovala / knjiž. organizem lahko utrpi začasno povečanje sladkorja v krvi prenese, zdrži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zaskeléti -ím [zaskəleti in zaskeleti] dov., zaskelì in zaskêli (ẹ́ í) povzročiti ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarec z bičem zaskeli / oko me je zaskelelo / brezoseb.: zaskelelo ga je od udarcev; zaskelelo ga je v kolenu / sončna svetloba ga zaskeli v oči // ekspr. povzročiti duševne bolečine: krivica, ponižanje zaskeli človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
znízanje -a s ponižanje: i znizanye tvoje zviszi mené TA 1848, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zníženost -i ž ponižanje: Ki sze je vu znisenoszti nasoj szpômeno z nász TA 1848, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.