ponížen -žna -o prid., ponížnejši (í ī) 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek;
ponižni in naduti ljudje;
ponižen kot jagnje 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni;
za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
● ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna// ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice;
imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep;
na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež;
poleti se je reka spremenila v ponižen potok ponížno prisl.:
pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
pásji -a -e prid. (á) 1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / pasji hotel podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni; pasja šola tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa; pasje zavetišče začasno bivališče za zavržene pse / kot vzklik: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo 2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika;
že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje 3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave;
kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli 4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet;
le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil;
pasja vročina 6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige 7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izražaa) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam;
to je pasjo figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa 8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet
● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje
♦ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v (pasjem) črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosuspásje prisl.:
pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč
● plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi
krôtek in kroták krôtka -o tudi -ó prid., krotkêjši (ó ȃ ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. ekspr. miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek;
dobil je krotko ženo;
krotek kot jagnje / v trenutku je bila krotka // ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež;
krotka sapa
♦ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo radekrôtko in krotkó prisl.:
gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje
poslúšen -šna -o prid., poslúšnejši (ú ū) 1. ki (rad) uboga; ubogljiv: poslušen otrok;
bila je pridna in poslušna 2. navadno z dajalnikom pokoren: biti poslušen staršem / kdor ni bil poslušen, je bil odpuščen / star. knez je bil poslušen bizantinskemu cesarju podrejen// star. zvest, vdan: vaša najposlušnejša služabnica / poslušen priklon vdan, ponižen
● ekspr. noge mu niso več poslušne ne more več hoditi; slabš. bili so poslušno orodje v njihovih rokah ravnali, delali so po njihovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
♦ lov. pes je poslušen pozoren na tistega, ki ga kliče, mu ukazujeposlúšno prisl.:
poslušno oditi
preponížen -žna -o prid. (í ī) 1. preveč ponižen: to je preponižen človek / ekspr. ne prenaša preponižnega vedenja 2. ekspr. zelo ponižen: uslišite mojo preponižno prošnjo preponížno prisl.:
preponižno se klanjati; preponižno prositi
hlápčevski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini / držati jih je hotel v hlapčevski podrejenosti / hlapčevski človek, značaj; hlapčevska miselnost hlápčevsko prisl.:
hlapčevsko ponižen
slúga -e tudi -a m (ú)
1. stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: sluga je prižgal luči; pozvoniti slugi / vojaški sluga vojak, dodeljen častniku za osebno strežbo / star., kot vljudnostna fraza: sluga pokoren; sluga ponižen
● ekspr. hotel je, da bi bili vsi njegovi sluge da bi mu vsi stregli
2. nekdaj kdor v kaki ustanovi, podjetju opravlja pomožna dela: sluga je položil akte na mizo / občinski, sodni, šolski sluga
3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: njegovi sluge se mu v vsem pokoravajo / okupatorjevi sluge
súženjski -a -o [sužənjski] prid. (ú) nanašajoč se na sužnje ali suženjstvo: suženjsko delo;
težko suženjsko življenje / suženjska doba / takratni suženjski položaj žensk; zahtevati suženjsko pokorščino; suženjska vdanost
● ekspr. rešiti se suženjskega jarma suženjstva; slabš. suženjski prevod prevod, ki se v škodo stila popolnoma ujema s predlogo, z originalomsúženjsko prisl.:
suženjsko ponižen človek
šopíriti -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se
1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri
● ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila
2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi
3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi
4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
jágnje -ta s (á)
1. ovčji mladič: jagnje beketa, bleja, bleketa; zaklati jagnje; belo, kodrasto jagnje; krotek, ponižen kot jagnje; uboga kot jagnje / kot nagovor ne boj se, jagnje moje
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno, žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
♦ rel. Jagnje božje jagnje kot simbol Kristusa, žrtve za spravo med človeštvom in Bogom; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: on je res jagnje
biciklíst -a m (ȋ) 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: bil je pravi biciklist, ki navzgor upogne hrbet, navzdol pa pritiska
krotkosŕčen -čna -o prid. (ȓ) star. ponižen, krotek: krotkosrčen človek
ponížnež -a m (ȋ)
ekspr. ponižen človek: rekel je, da ponižneže povsod odrivajo