eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slême sleména samostalnik srednjega spola [slême] 1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi
2. enakomerno visoka, podolgovata vzpetina, navadno z nekoliko zaobljenim in poraščenim vršnim delom, ali vrh take vzpetine
3. iz agronomije močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice
ETIMOLOGIJA: = cslov. slěmę, hrv. sljȅme, srb. slȅme, češ. slemeno < pslov. *selmę, nejasnega izvora - več ...
Število zadetkov: 1