blizi prisl., F
12,
adinere, blisi, ali notar poſtaviti;
admotus, -a, -um, permaknîen,
blisi poſtavlen;
admovere, permakniti, pertakniti,
blisi poſtaviti;
adnatare, perplavati,
blisi perplavati, doplavati;
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen,
bliẛi poſajen;
circa, circum, okuli, poleg,
bliṡi;
collimitari, eden per druṡim
bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti;
cominus, et emenus, od
bliẛi inu od dalezh;
penè, ṡkorai,
bliṡi;
penes, cilú
bliṡi, poleg, s'raven, per;
propinquè, cilú
bliṡi;
proximare, bliṡhati, cilú
bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blizu prisl., F
11,
accolere, blisu prebivati;
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati,
bliẛu ſtati, ali leshati;
adjacere, poleg, ali
bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati;
adsitus, -a, -um, perſajen,
bliẛu perſajen, bliẛi poſajen;
adstituere, bliẛu poſtaviti;
adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti,
bliṡu pertezhi, perléſti;
alluo, -ere, oblivati,
bliṡu tezhi;
cominus, et comminus, od
bliṡu, is bliṡhnîga;
ferè, fermè, ṡkorai,
bliṡu;
fermè, ferè, ṡkorai,
bliṡu;
prim. bliže
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
čast ž, F
69,
advenerari, zháſt ṡkaṡati,
zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe
zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe
zhaſty inu hvale;
colere, zhaſtiti,
zhaſt ṡkaṡati,
v'zhaſti derṡhati;
cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe;
decus, zháſt, hvala, poſhtenîe;
dignitas, obláſt,
zháſt, vrédnoſt;
excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati;
fastigium tenere inter homines, v'viſſoki
zhaſti biti v'mei zhlovéki;
gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala;
honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe;
inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po
zhaſti;
inanis gloria, praṡna
zháſt;
infamare, opravlati, enimu zhes
zháſt govoriti;
inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres
zhaſty;
instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti;
installare, eniga
v'zháſt poſſaditi;
instituere, poſtaviti, vlaſtiti:
v:g: ga je
v'zháſt vſtavyl;
intronizare, v'zhaſt poſtaviti;
intronizatus, v'zhaſt poſtavlen;
litterae honorariae, piſma te
zhaſty;
observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe;
scema, oblaſt,
zhaſt. Sap:6;
stola gloriae, oblazhilu te
zhaſty;
venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
gósto tudi gostó nač. prisl. -êj(š)e (ọ̑; ọ́; ȇ) ~ posajen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik] 2. iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat. Veronica
3. zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanike zdravilni jetičnik 3.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik ETIMOLOGIJA: ↑jetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lę̑d, lę̑da, ledȗ, m. das Eis: led se dela, es bildet sich Eis; pl. ledovi, Eisschollen, C.; — na led je posajen = er ist in den Sack geschoben, Mur., Met.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
obsajen1 [posajen] del. ♦ P: 4 (DB 1578, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posaden prid. posajen:
da deſno Ozheta Nebeſkiga bó poſaden im. ed. m (III, 541)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posadíti -ím dov., posádil (ī í) 1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: posaditi češnjo;
posaditi drevje na vrtu;
posaditi zelje / posaditi fižol, krompir // s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem 2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol;
posaditi otroka na kolena, v naročje;
posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal// ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg
● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so gaposajèn -êna -o:
s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše
♦ gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posadìti -ím dov. 1. posaditi drevje, rastline: Goſzpodár cslovik, ki je poſzádo goricze KŠ 1771, 70 2. narediti, da kdo kam sede: Nej trbej ednoga kre drügoga k sztoli poszáditi KOJ 1845, 34; Zaiſztino velim vám, kaj ſze opáſe i doli je poſzadi KŠ 1771, 213; jeli nebi rávno Nikica bio, koga bi na vladársztva nôvi sztolec poszádili AIP 1876, br. 6, 6; gda ga je gori zbüdo zmrtvi, i poſzádo ga je na deſzniczo ſzvojo KŠ 1771, 575; i vrgla ſzta ſzvoj gvant na nyé, i poſzádila ſzta ga na nyé KŠ 1771, 137; Vucseniczke ſzo ga nájmre vu Koſſaro poſzádili KM 1796, 125 3. postaviti na kako mesto: Nasim lutheránom je pa dopüszto Predikante, Kántore, i soule poszaditi KOJ 1848, 122; je Czaszar steo Petra nazáj na vogerszki trón poszaditi KOJ 1848, 16; Ober toga je v-Büdino 3000 Törkov poszádo krédi za obrámbo KOJ 1848, 78; králeszkoga sztoucza doli, na steroga szo denok Ladiszlava ino Brata Stevana III. poszádili KOJ 1848, 29; pren. i poſzadi, Te vu radoſzt vekivecſno BKM 1789, 106; i poſzadi Tebé vu vekivecsno radoſzt BRM 1823, 76 posádjeni tudi posàjeni -a -o 1. posajen: eden je meo figovo drejvo vu ſzvoji goriczaj poſzajeno KŠ 1771, 215; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3 2. postavljen na kako mesto: i na nyagovo meszto je poszajen V. Murad AIP 1876, br. 7, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posaditi1 dov., F
5,
conserere, obſjati,
poſaditi, v'kúp
poſaditi;
deplantare, poflanzati,
poſſaditi, reſtaviti;
pangere, ṡabyti, notar vtakniti,
poſaditi, ali vſaditi;
plantare, ṡaſaditi,
poſaditi, ṡaſajati, poſajati;
prim. posajen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posaditi2 dov., F
2,
collocare, na enu meiſtu poſtaviti, polagati,
poſſaditi;
installare, eniga v'zháſt
poſſaditi;
prim. posajen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posajèn -êna -o (ȅ é é) Krompir je pregloboko ~posajêni -a -o (é) kuhar. ~o jajce |ocvrto jajce s celim rumenjakom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posajen deležnikPRIMERJAJ: posaditi
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
posajen1 del., F
3,
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi
poſajen;
sativus, -a, -um, ṡaſján, ali
poſajen, ali ṡa ſjanîe, ali ṡa ſajenîe;
satus, -a, -um, ſján,
poſajen, ali rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posajen2 del., installatus, notar
poſajen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posajen del. ♦ P: 5 (TR 1558, TO 1564, TC 1575, JPo 1578, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prisajen del., F
3,
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu
perſajen, bliẛi poſajen;
aſsitus, perſajen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
razposajȅn -éna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Razposajenost, razposajen, razposaditiKer pogosto pišem kolumne, kjer je potrebna besedna raznovrstnost, me zanima, kakšen je glagol iz pridevnika "razposajen"; v intervjujih sem že nekajkrat opazil glagol razposaditi, a mi Fran ponudi to obliko le kot nadomestni glagol za razporejati. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rojen del., F
39,
caecigenus, ſleip
rojen;
communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene matere;
exortus, -a, -um, rojen, vun perſhel, is'hojen, perkasan, gori ṡraſten;
genitus, -a, -um, rojen;
indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju
rojen;
ingenui, ſlabodnu
rojeni ludi;
innasci, uraſti, s'kupai
rojen biti, ali ṡraſti;
laudi natus, k'hvali
rojen;
legitimus, -a, -um, poṡhten, od praviga ṡakona
rojen;
natus, -a, -um, rojen;
nubigena, -ae, od oblakou
rojen, ali ſturjen;
originarius, -a, -um, na enim meiſti
rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá;
ortus, -a, -um, rojen, iṡraſten, is hajan;
partus, -a, -um, rojen, rojena, rojenu;
prognatus, -a, -um, rojen;
satus, -a, -um, ſján, poſajen, ali
rojen;
terrigenus, -a, -um, is ṡemlè
rojen, ali na ṡemli ṡhiveozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sajenje s, F
3,
plantarium, -rÿ, tudi tá jama kir je ṡa
ſajenîe;
satio, -onis, ſjanîe,
ſajenîe;
sativus, -a, -um, ṡaſján, ali poſajen, ali ṡa ſjanîe, ali ṡa
ſajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sejan del., satus, -a, -um, ſján, poſajen, ali rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sejanje s, F
15,
agellus, ena nyviza, enu maihinu
ſjanîe, ali gruntez;
arvum, -vi, s'orana nyva,
k'ſjanîu perpraulena;
excuſsorium in mola, paitel, ali tá ṡhakel ṡa
ſjanîe v'malini;
loba, -ae, klas, kakòr na arṡhi inu takeſhnimu
ſjanîu;
satio, -onis, ſjanîe, ſajenîe;
sativus, -a, -um, ṡaſjan, ali poſajen, ali ṡa
ſjanîe, ali ṡa ſajenîe;
satus, -us, ſjanîe, poſajenîe, ſeitva;
seges, -tis, ſjanîe, ſtern, ſléhernu
ſjanîe, kateru ſhe nei poṡhètu;
sementis, -tis, ſjanîe, ſeitou, zhas
k'ſjanîu ali
ſjanîa; ſjati, ſiati,
ſjanîe [str. 265b ];
seminatio, ſjanîe;
seminatura, vremè ṡa
ſjanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sejáti1 sẹ̑jem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vsadìti -ím dov. vsaditi, narediti, da se kaj globlje, trajneje ustali v kom: Vſzádi trplivoſzt po tvem Düjhi vméne BKM 1789, 313; Deſzétero zapouvid jo je vſzrczé csloveka vſzádo KŠ 1754, 7; vſzákſe vſzajenyé, ſtero je nej vſzádo Ocsa moj KŠ 1771, 50 vsadìti se -ím se vsaditi se: vtrgni ſze vö ſzkorenyom i vſzádi ſze na mourji KŠ 1771, 228 vsádjeni tudi vsàjeni -a -o vsajen, posajen: On je kako edno dreivo vſzadjeno poleg vodenoga potoka SM 1747, 25; pren. vkrotkoſzti primte to vſzajeno rejcs KŠ 1771, 746
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zasajen [zasajȅn]
pridevnikposajen, tj. dan v zemljo z namenom, da zraste
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zasajen -a prid. zasajen, posajen:
Karshene dushe vinograd je saſſaien im. ed. m v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ En takorshen dober drev je vaſh Syn Gothard … saſſajenu im. ed. s ſraven tiga frishniga ſtudenza gnade Boshje ǀ nimaio jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga rod. ed. s ǀ Perglihaio Mario Divizo Enimu zetronskimu drevu, saſajenimu daj. ed. s na tem viſokem hribu Libanus ǀ kakor ty radouiti vinogradi na hribu Libani saſſajeni im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zasejan del., F
2,
insitus, -a, -um, vzeiplen, ṡaſajen,
ṡaſján;
sativus, -a, -um, ṡaſján, ali poſajen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
závod zavọ́da m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.