búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dopolnílen -lna -o [dopou̯nilən] prid. (ȋ) ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili;
dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje
♦ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jár1 -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki se seje spomladi: jari posevki / jari ječmen; jara pšenica; jaro žito // rojen, izvaljen v tekočem letu, zlasti spomladi: jara kokoš 2. ekspr. ki še ni dolgo v sedanjem, višjem družbenem sloju; mlad, nov: jari meščan;
staro in jaro plemstvo / jari bogataš / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mèdvŕsten -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
méšana kultúra -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
narávni plód -ega -ú m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ozímen -mna -o prid. (ȋ) ki se seje jeseni: ozimni posevki / ozimni ječmen; ozimni lan; ozimna pšenica; ozimno žito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posévek -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel;
škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki
♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posẹ̑vək, -vka, m. 1) die Aussaat, die Ansaat, Mur., Cig., Jan.; tri mernike posevka, Polj.; malo zemljišče: deset mernikov posevka, Jurč.; — 2) pl. posẹ̑vki, das Nachmehl, grobes Mehl, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Gor.; — die Kleien, C., Mik., Ip., Lašče-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pozében -a -o (ẹ̑) ~i posevki pozebli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pozébljen -a -o (ẹ̑) ~i posevki pozebli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pozébsti -zébem dov., nam. pozébst in pozèbst; pozébljen tudi pozében (ẹ́) zaradi mraza se poškodovati, uničiti: rožmarin je pozebel;
žito jim je pozeblo;
te rastline tudi v najhujšem mrazu ne pozebejo
● kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesrečapozébel -bla -o:
pozebli posevki; pozeblo cvetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prezímen -mna -o prid. (ȋ) agr. ki prezimi: prezimni posevki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prezímiti -im dov. (ī ȋ) prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu // preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne vrste rastlin / ohrovt prezimimo v zračnem in hladnem prostoru; čebulček je dala prezimit na podstrešje / prezimiti ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prezímiti -im dov. prezímljen -a; prezímljenje (í ȋ; ȋ) kaj ~ ladje; ~ rastline; Posevki so slabo prezimili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stánje1 -a s (ā) navadno s prilastkom 1. kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi sea) na kvaliteto, uporabnost, sposobnost obstajanja česa: stanje hiše po potresu;
stanje vozila ob prevzemu;
vzdrževati orodje v dobrem stanju;
sadje je v takem stanju, da ga je treba takoj porabiti / z oslabljenim pomenom stanje posevkov je po zadnjem dežju boljše posevki so po zadnjem dežju boljšib) na telesne ali duševne sposobnosti, funkcije koga: kontrolirati stanje bolnika po operaciji;
ranjenec je v kritičnem stanju / duševno in telesno stanje; zdravstveno stanje otroka ob vpisu v šolo c) na količino, množino česa: stanje zalog se ni spremenilo;
nadzorovati stanje vode ob deževju / število dispanzerjev se je v primerjavi s predvojnim stanjem podvojilo številom / gmotno stanje se mu je izboljšalo / nespremenjeno številčno stanje otrok v razredu število// kar je v kakem času pri čem določeno z razmerami, okoliščinami, kakimi dejstvi sploh: poročati o stanju na fronti; zahtevati podatke o stanju v podjetju / stanje v kmetijstvu se izboljšuje; povzročil je nesrečo, ker ni upošteval stanja na cesti; izgubiti pregled nad gospodarskim in političnim stanjem v državi / stanje v ozračju 2. kar nastopi pri kom kot posledica določenega duševnega ali telesnega dogajanja: bil je potrt in bal se je, da bo to stanje dolgo trajalo;
spal je in v tem stanju so ga ujeli;
bolezenska stanja;
zbuditi koga iz hipnotičnega stanja;
stanje nezavesti / vznes. njegova žena je v blagoslovljenem stanju noseča / z oslabljenim pomenom: biti v budnem stanju buden; narediti kaj v vinjenem stanju vinjen// kar nastopi pri čem, kje kot posledica določenega dogajanja, procesa, dejstev sploh: v podjetju je zavladala zmeda in to stanje je bilo težko odpraviti; anarhično stanje v družbi; brezvetrno stanje / obdelovati jeklo v razžarjenem stanju / publ., z oslabljenim pomenom: tovornjak je v nevoznem stanju nevozen; tehtati kaj v suhem stanju suho; stanje muževnosti pri drevju muževnost / izjemno ali izredno stanje v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine; obsedno stanje v nekaterih državah v katerem na določenem območju vojaška uprava zamenja civilno oblast3. fiz., kem., v zvezi agregatno stanje vsaka od možnosti pojavljanja snovi, določena z gibanjem molekul, atomov: plinasto, tekoče, trdno agregatno stanje
● včeraj ni bil v stanju napisati pisma ni bil sposoben, ni mogel
♦ fin. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem; fiz. breztežnostno stanje stvari; jezikosl. glagoli stanja glagoli, ki ne izražajo dejanja ali procesa; v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; polit. brezdržavno stanje; pravn. brezustavno stanje; osebno stanje pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo; zool. letargično stanje živali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trípóljen -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgódnjejesénski -a -o prid. (ọ̄-ẹ́) nanašajoč se na zgodnjo jesen: lep zgodnjejesenski dan / zgodnjejesensko vreme / zgodnjejesenski posevki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zmendráti -ám [zməndrati] dov. (á ȃ) s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in zdrobiti, stlačiti ter pri tem poškodovati ali uničiti: konji so zmendrali travo, žito / zmendrati klobuk / ekspr. vojaki so zmendrali sled čez zasneženo dvorišče z mendranjem, hojo naredili// ekspr. s hojo, stopanjem zmečkati, povzročiti smrt koga: razjarjena žival ga je zmendrala / zmendrati kači glavo zmendrán -a -o:
zmendrani posevki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.