medpóten -tna -o prid. (ọ̑) ki je, obstaja med potjo, potovanjem: medpotni postanek
♦ žel. medpotna postaja vsaka od postaj med odhodno in namembno postajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pomúda -e ž (ȗ) zastar. - 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo
- 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
postája -e ž (ȃ) - 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah; začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice
// v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje
// kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja - 2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja
// pog. krajši postanek: delal je postaje - 3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacije
- a) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje; veterinarska, zdravstvena postaja / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet
- b) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja; nezgodna postaja; obveščevalna postaja gorske reševalne službe; poklicati reševalno postajo; postaja za transfuzijo krvi
// kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene
- 4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo; oddajna, sprejemna postaja; radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika
// vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij - 5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe
// čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb
● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
postánek1 -nka m (ȃ) krajša prekinitev vožnje, navadno zaradi vstopanja, izstopanja potnikov: postanek ni bil potreben;
voziti brez postankov;
kratek, petminutni postanek;
redni, vmesni, zadnji postanek / na tej postaji brzovlak nima postanka se ne ustavlja // postankov pred gostilno so že vajeni // čas te prekinitve: skrajšati postanek; med postankom so si ogledali krajevno znamenitost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
postánek2 -nka m (ȃ) zastar. nastanek: proučevati postanek slovenskih mest / pred postankom življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
postòj -ôja m (ȍ ó) zastar. postanek1: hoditi brez postoja
● zastar. bolečina je odnehala za kratek postoj za hip, trenutek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
voznoréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vozni red: vlak ima voznoredni postanek
♦ žel. voznoredni vlak vlak, ki vozi po voznem redu najmanj petkrat na teden
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.