postárati -am dov. (ȃ) narediti, da dobi kdo star, starejši videz: bolezen ga je zelo postarala;
dolgi lasje žensko postarajo;
skrbi so ga postarale / umetno postarati les postárati se
1. postati po videzu starejši: nič se ni postarala v teh letih; hitro, zelo se postarati
2. postati star: ko se je postaral, je pogosto mislil na mladost
postáran -a -o:
zgodaj postaran človek; postaran obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sesésti se -sédem se [səsesti se in sesesti se] dov., stil. sesèl se seséla se; nam. sesést se in sesèst se (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi lastne težea) postati nižji, gostejši: grob se še ni sesedel;
sneg se je sesedel;
testo se sesede, če med peko odpiramo pečico / ekspr. postarala se je in se sesedla postala manjšab) premakniti se v smeri navzdol: koščki papirja so nekaj časa plavali na površini, nato so se sesedli / prah se je sesedel na pohištvo usedel// med. ločiti se na sestavne dele, pri čemer preidejo težji deli v nižjo lego: kri se sesede 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti: most je tako načet, da se bo sesedel;
streha se je pod težo snega sesedla / ekspr. ob potresu se je hiša sesedla na kup; pren., knjiž. ob tej novici se je v njej vse sesedlo 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v sedeč, ležeč položaj: udaril ga je, da se je sesedel;
kolena so se mu zašibila in sesedel se je;
sesesti se na klop, za mizo;
od groze, strahu se sesesti seséden -a -o:
seseden grob; sesedena kri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
a5 vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj;
to so besede, a ne dejanja;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel;
postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sléd3 -í ž, daj., mest. ed. slédi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi;
sled se je izgubila;
v rosni travi se poznajo sledi;
iskati, najti sled;
živina pušča sled parkljev v blatu;
sneg je zabrisal vse sledi;
jasna, stara, sveža sled;
lisičja, zajčja sled;
vijugasta sled;
zavorna sled;
sled koles, konjskih kopit;
sled velikih nog;
sled v vlažnem pesku, snegu / iti po sledi // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in občudovali žareče sledi // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim / preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo sled; zmešati komu sled 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile globoko sled v našem družbenem življenju / v Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi 3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: komaj še opaziš kako sled razvalin 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka sled čustev v njem je že ugasnila;
to je v njej ubilo še zadnjo sled ljubezni;
nikjer ni najmanjše sledi zelenja
● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj; ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so tihotapci
♦ elektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo zapusti dražljaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pogrdéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati grd: prav kmalu se je postarala in pogrdela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pogŕšati -am dov. (ȓ) narediti kaj (bolj) grdo: ta obleka je ne polepša, ampak pogrša;
z leti se je postarala in pogršala / pisatelj je realnost preveč pogršal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
slóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. kriviti, upogibati: sločiti telo;
postarala se je in hrbet se ji sloči slóčiti se s prislovnim določilom
biti, obstajati v obliki loka: korenina se sloči čez potok; oboki se sločijo nad hodnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.