Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
pogrdéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati grd: prav kmalu se je postarala in pogrdela
pogŕšati -am dov. (ȓ)
narediti kaj (bolj) grdo: ta obleka je ne polepša, ampak pogrša; z leti se je postarala in pogršala / pisatelj je realnost preveč pogršal
postárati -am dov. (ȃ)
narediti, da dobi kdo star, starejši videz: bolezen ga je zelo postarala; dolgi lasje žensko postarajo; skrbi so ga postarale / umetno postarati les
sesésti se -sédem se [səsesti se in sesesti sedov., stil. sesèl se seséla se; nam. sesést se in sesèst se (ẹ́ ẹ̑)
1. zaradi lastne teže
a) postati nižji, gostejši: grob se še ni sesedel; sneg se je sesedel; testo se sesede, če med peko odpiramo pečico / ekspr. postarala se je in se sesedla postala manjša
b) premakniti se v smeri navzdol: koščki papirja so nekaj časa plavali na površini, nato so se sesedli / prah se je sesedel na pohištvo usedel
// med. ločiti se na sestavne dele, pri čemer preidejo težji deli v nižjo lego: kri se sesede
2. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti: most je tako načet, da se bo sesedel; streha se je pod težo snega sesedla / ekspr. ob potresu se je hiša sesedla na kup; pren., knjiž. ob tej novici se je v njej vse sesedlo
3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v sedeč, ležeč položaj: udaril ga je, da se je sesedel; kolena so se mu zašibila in sesedel se je; sesesti se na klop, za mizo; od groze, strahu se sesesti
sléd3 ž, daj., mest. ed. slédi (ẹ̑)
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi; sled se je izgubila; v rosni travi se poznajo sledi; iskati, najti sled; živina pušča sled parkljev v blatu; sneg je zabrisal vse sledi; jasna, stara, sveža sled; lisičja, zajčja sled; vijugasta sled; zavorna sled; sled koles, konjskih kopit; sled velikih nog; sled v vlažnem pesku, snegu / iti po sledi
// nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in občudovali žareče sledi
// kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim / preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo sled; zmešati komu sled
2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile globoko sled v našem družbenem življenju / v Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi
3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: komaj še opaziš kako sled razvalin
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka sled čustev v njem je že ugasnila; to je v njej ubilo še zadnjo sled ljubezni; nikjer ni najmanjše sledi zelenja
● 
ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj; ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so tihotapci
♦ 
elektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo zapusti dražljaj
slóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)
nar. kriviti, upogibati: sločiti telo; postarala se je in hrbet se ji sloči

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

klóp Frazemi s sestavino klóp:
bíti na zatóžni klópi, dŕgniti šólske klopí, gúliti šólske klopí, oslôvska klóp, posadíti kóga na zatóžno klóp, postáviti kóga na zatóžno klóp, pripeljáti na zatóžno klóp, sedéti na zatóžni klópi, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, tŕgati hláče po šólskih klopéh, vrníti se v šólske klopí, zapustíti šólske klopí, zapúščati šólske klopí, znájti se na zatóžni klópi
kóst Frazemi s sestavino kóst:
bíti kóst v gŕlu kóga, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kot pès na kóst, nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, obírati kóga do kostí, obráti kóga do kostí, oglódati kóga do kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, polomíti kómu kostí, preštéti kómu kostí, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, sáme kostí so kóga, stráh léze kómu v kostí, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

postȃrati, -am, vb. pf. alt machen: bolezen ga je postarala; — p. se, alt werden, altern: zelo si se postaral, kar se nisva videla; — postaran kruh, altbackenes Brot, Ravn. (Abc.).
Število zadetkov: 10