Tiskanje

kultúren -rna -o prid., kultúrnejši (ú)
nanašajoč se na kulturo:
a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog
b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost
c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja
č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike
d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba
♦ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina

kultúrno

prisl.:

kulturno delovati

biti kulturno postrežen

posébej prisl. (ẹ̑)
1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega
a) glede na prostor ali čas: seminarji bodo posebej za dijake in študente; hoče biti posebej postrežen / takso je treba posebej plačati / poleg plače še posebej kaj zasluži s postransko dejavnostjo, postrani
b) glede na kvaliteto: za bolnika je treba posebej kuhati; posebej urejen prostor za tekme
// nav. ekspr., v zvezi z vsak izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: cvetlice daje vsako posebej v vazo; pri ustnem izpitu je vprašan kandidat vsak posebej
2. izraža visoko stopnjo, mero: za vas se bom posebej potrudil; na svojo gasilsko uniformo je še posebej ponosen / posebej naj poudarimo koristnost tega načrta za kmetijstvo / vsi skrbijo zanjo, stric pa še posebej / kot vljudnostna fraza posebej se zahvaljujem za prisrčni sprejem

postréči -stréžem dov., postrézi postrézite in postrezíte; postrégel postrégla (ẹ́)
1. prinesti hrano, pijačo navadno gostu: ni je hotela pustiti domov, preden ji ni postregla; juho so postregli v skodelicah; prijazno postreči; prosim, postrezi si sam / postreči s pecivom / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem
// s tožilnikom narediti, povzročiti, da je kdo, navadno gost, zadovoljen: postregel jih je prijazen natakar; ko je prišel z dela, ga je lepo postregla; ekspr. kar sama sta se postregla
2. dati, izročiti komu zahtevano, zaželeno blago: v trgovini so ji hitro postregli
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postreči z dokazom, odgovorom; pri odgovoru je staršem postregla z lažjo / vedno jim je postregel z lepo besedo, domislico, nasvetom; postregli so jim z zanimivo zgodbo povedali so jim jo
● publ. državno prvenstvo je postreglo z nekaj zanimivimi boji na državnem prvenstvu je bilo nekaj zanimivih bojev; ekspr. vreme nam je lepo postreglo imeli smo lepo vreme

postréžen

-a -o:

biti dobro postrežen

tu smo navadno lepo postreženi

postréžen1 -žna -o prid. (ẹ̑)
namenjen za postrežbo: postrežna miza

postréžen2 -žna -o prid. (ẹ̄)
star. ustrežljiv, uslužen: poslovili smo se od prijaznih in postrežnih ljudi; natakar je bil zelo postrežen

prédnost -i ž (ẹ́)
1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim
a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti
b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo
c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost
2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo
3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov
♦ avt. vozila s prednostjo vozila policije in reševalna, gasilska ter druga vozila na nujni vožnji

túdi člen. (ȗ)
1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi tokrat / to mu povej in tudi reci, da ne moreš priti; vsak ima svoje potrebe in tudi zahteve / midva greva tudi; slabega zdravja je in hitre jeze tudi / v vezniški rabi: spijo v hotelu, tudi hranijo se tam; jezi se in tudi kolne včasih
2. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: vsemu se je moral odpovedati, tudi upanju; to je močna pijača, tudi za krepkega moža; mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli / po nenehnih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti / za tako sliko dam tudi sto tisoč evrov
3. v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: takih stvari tudi v sanjah še ni videla; nikjer, tudi pri vas nisem bil tako postrežen; včasih tudi za kruh nima / tudi malo ne pazi na svoje zdravje; tudi za centimeter se ni premaknil / pog. kaj tudi tega ne veš, kako ji je ime
4. izraža podkrepitev trditve: presneto, se pa tudi bojiš; to pa je tudi vse, kar so lahko storili; vi ste tudi reve vsi skupaj; sklenila je, da še ne odide. Čemu tudi, ko se ji nič ne mudi / iron. ti si pa tudi pameten
// izraža očitek, nejevoljo, začudenje: ta človek pa tudi vse najde; ti pa tudi na nič ne misliš; vi se morate tudi povsod vmešavati; bil pa je tudi že zadnji čas, da se je spametoval
5. v vezniški rabi, navadno v zvezi ne le, ne samo – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kupili so mu ne samo smuči, ampak tudi vso opremo; ni samo govorila, ampak tudi delala / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno / knjiž. zavrgel je ne le Heglov sistem, marveč tudi njegovo metodo / to je brez dvoma poenostavitev, a tudi osvežitev
6. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi s če, kakor, ko za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: tudi če bi poznali vse okoliščine, bi se težko odločili; če bi tudi hotel, ne sme; če je bila večerja tudi okusna, mu ni teknila četudi, čeprav / kakor je tudi bogat, srečen ni / nič pametnega se ne more domisliti, ko bi se tudi stokrat na glavo postavil

kultúrno nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ delovati; biti ~ postrežen

posébej prisl. (ẹ̑)
1. nač. biti ~ postrežen; ~ plačati kaj; ~ urejen prostor
2. mer. biti ~ ponosen na izdelek; ~ poudariti pomen dela

postréžen -žna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljiv: ~ gostitelj; postrežen do koga biti ~ drug do drugega
postréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljivost

solídno nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ opraviti delo ustrezno, kakovostno, dobro; ~ postrežen dobro

postréžen -žna -o prid.

GLEJ SINONIM: ustrežljiv

poslúžən, -žna, adj. = postrežen, dienstfertig, bediensam, Cig., Jan.

postrẹ́žen, -žna, adj. bediensam, dienstfertig, gefällig.

služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.

podvorìti -dvòrim dov. postreči, ponuditi: Nyegova tivárisicza pa podnúti Lehmana strásarszkoga kapitána, da priliko podvori aresztanti z-temnice vö odfüknoti KOJ 1848, 10; Ka radoſzt dá, vſze podvorio BRM 1823, 134
podvorìti se -dvòrim se biti postrežen: tü sze podvori csemi goszt KOJ 1845, 38
podvòrjeni -a -o postrežen: eden lêpi hram, v-sterom sztári honvédje szo vszegom podvorjeni AIP 1876, br. 1, 8

postrežen pridevnik

postavljen -a prid. postavljen, položen: praſnik nej poſtaulen im. ed. m, de bi ſe goſtili ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih ſapushen v'grob poſtaulen im. ed. m ǀ ſeniza tega S. imena je bila tu dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa od Boga poſtaulen im. ed. m/s ǀ nej vedil ali bode na desnizo, ali Levizo na ſodni dan postaulen im. ed. m ǀ Je ſtara navada, od hudizha poſtaulena im. ed. ž ǀ kry na dauri te hishe postaulena im. ed. ž ǀ ſe ym godj kakor Ribam, katere vſyh vishah yſzheio v'raushil priti, inu to poſtauleno tož. ed. ž shpisho poshreiti ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou poſtauleni mest. ed. ž ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni zheſs folk poſtauleni im. mn. m ǀ Kakor shiuina v'paku ſo postauleni im. mn. m ǀ dushe pak bodò pod mezh te oſtre pravize boshie v' viza poſtaulene im. mn. ž ǀ de ſi lih vode ſo vishishi poſtaulene im. mn. ž kakor semla ǀ greshna della ſo bile na vago poſtaulene im. mn. ž/s ǀ ſam G. Bug Mashnike poſtaulene tož. mn. m zhes Zerku te deshele Asiæ je imenoval Angele naprej postavljen 1. ponujen, postrežen: she vezh ym je bilu oſtalu, kakor pak naprei poſtaulenu im. ed. s ǀ vam bodo neprej poſtaulene im. mn. ž takorshne shpishe, de nikoli nebote vezh nebote lakoto terpeli 2. predstavljen, pokazan: sa taiſtim pak ſo bile ene ſame bukvize teh isvolenih na prej poſtaulene im. mn. ž

Pridevnik »postrežni«

Mene zanima, ali je raba besede postrežno, ki jo trgovci uporabljajo za nepakirana, torej postrežena živila, pravilna.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Jezikovna svetovalnica