eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
krávjak krávjaka; in krávjek samostalnik moškega spola [kráu̯jak] ETIMOLOGIJA: ↑kravji
krávjek krávjeka; in krávjak samostalnik moškega spola [kráu̯jek] ETIMOLOGIJA: ↑kravjak
ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč] 1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič 1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: vrtni ognjič ETIMOLOGIJA: ↑ogenj
péhtran péhtrana samostalnik moškega spola [péhtran] grmičasta začimbna rastlina z dolgimi suličastimi listi izrazitega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Artemisia dracunculus
STALNE ZVEZE: francoski pehtran ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Perchtram < stvnem. perhtram, prevzeto prek lat. pyrēthrum iz gr. pýrethron ‛rastlina maroška bertramka’, iz pȳr ‛ogenj’ - več ...
péhtranov péhtranova péhtranovo pridevnik [péhtranou̯ péhtranova péhtranovo] ETIMOLOGIJA: ↑pehtran
pljúčnik pljúčnika samostalnik moškega spola [pljúčnik] 1. dlakava zdravilna rastlina s svetlejšimi lisami na listih in vijoličastimi, modrimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Pulmonaria officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni pljučnik 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni pljučnik ETIMOLOGIJA: ↑pljuča
šetráj šetrája; tudi šatráj samostalnik moškega spola [šetráj] 1. grmičasta rastlina z ovalnimi listi na razvejanem steblu in manjšimi belimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Satureja 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: kraški šetraj, vrtni šetraj ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. saterje, štaj. nem. Satrei iz lat. saturēia - več ...
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo] ETIMOLOGIJA: ↑vanilija
vanílijin vanílijina vanílijino; in vaníljin pridevnik [vanílijin] ETIMOLOGIJA: ↑vanilija
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
vaníljev vaníljeva vaníljevo; in vanílijev pridevnik [vaníljeu̯ vaníljeva vaníljevo] ETIMOLOGIJA: ↑vanilja
vaníljin vaníljina vaníljino; in vanílijin pridevnik [vaníljin] ETIMOLOGIJA: ↑vanilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobtína -e ž (í)
1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila
// ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami
2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe
3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami
evfórbija -e ž (ọ́)
bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije
// farm. posušen mlečni sok tega drevesa:
gúmigut -a m (ȗ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv:
gutapêrča -e ž (ȇ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje: izdelki iz gutaperče
klójec -jca m (ọ̑) nar. vzhodno posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj: dala je vsakemu pest klojcev
krásta -e ž (á) strjen, posušen izcedek na rani: krasta se naredi, odpade;
imeti gnojne kraste;
odluščiti krasto // mn., nar. garje: nalezel se je krast
kŕhelj -hlja tudi krhèlj -hljà m (ŕ; ə̏ ȁ)
nav. mn. posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka: vse popoldne sta žvečila krhlje; kuhani krhlji / suhi jabolčni krhlji
// po obliki temu podoben kos hrane, navadno sadeža: posoljeni krhlji paradižnika / jajčni krhlji / limonini, pomarančni krhlji / na krhlje zrezano sadje
krív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta;
vse ploskve so krive;
ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico // ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec 2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv;
biti kriv smrti;
oče je kriv za tako stanje;
čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv // ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv 3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba;
krivo pričevanje;
kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča // ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti // star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadamikrívo prisl.:
krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge
krívi -a -o sam.:
po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv
majarónov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na majaron: majaronovi listi / piti majaronov čaj; majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba
♦ gastr. majaronovo meso jed iz koščkov mesa, dušenega v omaki, ki ima močen okus po majaronu
nèposušèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno
plévica1 -e ž (ẹ́)
navadno v zvezi majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba: poper in majaronove plevice
posušíti -ím dov., posúšil (ī í) 1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine;
posušiti meso, sadje, zelenjavo;
na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo;
skrbi so ga čisto posušile 3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje
● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popilposušíti se
1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posušila; seno se je v vetru hitro posušilo / od žeje se mu je posušilo grlo; drevo se je posušilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posuši, če sem to rekel
2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posušil
3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posušila
● ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posušil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posušilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej
posušèn -êna -o:
posušen kruh; posušene mladike; na soncu posušena opeka; komaj posušene solze; posušena zelenjava; posušeno meso, sadje
prepečênec -nca m (é)
na rezine narezan in prepečen, posušen kruh: jesti prepečenec; zavitek prepečenca; dati bolniku čaj s prepečencem / masleni prepečenec
trnìč -íča m (ȉ í)
etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski: fant ji je podaril trnič
zádol -óla -o [zadou̯] prid. (á ọ́)
nar. zahodno, navadno v zvezi s figa nedozorel, na drevesu posušen: na drevesu je ostalo še nekaj zadolih fig
zmastíti2 -ím dov., zmástil (ī í) zmečkati, zmleti, zlasti grozdje: pred stiskanjem grozdje zmastijo / zmastiti posušen list med prsti
♦ agr. uničiti rastlinske škodljivce s stiskanjemzmaščèn -êna -o:
zmaščen mrčes; zmaščeno grozdje
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cép1 -a m, im. dv. tudi cepá; mn. tudi cepôvi -ôv, tož. tudi cepé (ẹ̑) |zgornji del cepca|; ~ se je prijel cepič; posušen ~ cepljenka, cepljenec; vrv v štiri ~e razcepe
zobník -a m (í) gonilni ~; posušen ~ |rastlina|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
krásta -e
ž strjen, posušen izcedek na rani
kŕhelj -hlja
m1.
posušen, podolgovat kos sadja, navadno jabolka 2.
podolgovat kos hrane, navadno sadeža
majarón -a
m1.
začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem 2.
prakt. sp. posušen, zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimbaSINONIMI:
majaronove plevice
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki,
čŕna píka,
dobíti čŕno píko,
dobíti píko na jezíku,
iméti čŕno píko,
iméti kóga/kàj na píki,
iméti píko na jezíku,
in píka,
mánjka [šè] píka na í,
naredíti píko,
naredíti píko na í,
ne iméti stó pík,
pa píka,
píka na í,
píko dréti,
píko odréti,
postáviti píko na í,
prislúžiti si čŕno píko,
vzéti kóga/kàj na píko,
zaslúžiti čŕno píko
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drọ́ga -e ž
frẹ̑ska -e ž
ksȇroks -a m
nágelj -na m
skelẹ̑t -a m
sklerọ̑za -e ž
strȍk -óka m
svẹ̑ž -ẹ̄ža prid.
škȓt škr̄ta prid.
trnȉč -íča m
trọ̑ska -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gutapȇrča, f. neki posušen drevesni sok, die Guttapercha, Cig. (T.), DZ., nk.
mečȋčək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).
slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje (Goriš.)-Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
tȓnič, m. = prekuhan, stisnjen in posušen sir, Kamnik.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poséjhnoti -em dov. usahniti: vö ſze vr'ze, liki rozga, i poſzejhne KŠ 1771, 316; Náj voda ztvoje vretine, Vczejlom leti ne poſzejhne BKM 1789, 52; polſzko czvejtje, Stero hitro zraſzté povejne, poſzejhne SŠ 1796, 10; poſzejhnola je tráva KŠ 1771, 70; I drügo vö zidoucse poſzejhnolo KŠ 1771, 192
poséjhnjeni -a -o posušen, suh: Poſzejhnyena rouka ſze zvrácſi KŠ 1771, 182; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109
posüšìti -ím dov. posušiti: Csi scsé ſz-pecsine vodo dá, I môrje poſzüsiti zná BRM 1823, 105; Ár liki je gori zislo ſzuncze zvrocsinov, i poſzüſilo je trávo KŠ 1771, 745; Szuncze i metülcom je poszüsilo perôti KAJ 1870, 24; ár szo vracsitelje nyihove mokre ocsi poszüsili KOJ 1845, 111
posüšìti se -ím se posušiti se: Posühší se, te se osoli [slanik] AI 1878, 31; Vnogih mesztaj nikaj de'zdza nê bilô i tam se kukorca poszühsila AI 1875, kaz. br. 8
posǜšeni -a -o posušen: Posüšen [poper] se zmele AI 1878, 51
sǜhi -a -o prid.
1. suh, ki ni polit ali prepojen z vodo: On je napravo to ſzüho zemlo BKM 1789, 300; Ár okouli hodite po mourji i ſzühoj zemli KŠ 1771, 76; Pri mokroj i szühoj takôcsoj blági nucani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7; necsiſzti düjh obhodi ſzüha mejſzta KŠ 1771, 208; okouli hodi po ſzühi meſztaj KŠ 1771, 41; Ka le'zis na ſzühi ſztéraj BKM 1789, 32; pren. je mokroſzt moia ſzüha poſztánola SM 1747, 95; Vla'zi, ka je vnami ſzüho BKM 1789, 118; da ſze nevolno lüsztvo li z-ſzuhim Krſztsanyzkim Iménom hváli KŠ 1754, 4b
2. ki ima malo vlage: V-ſzuhom vrejmeni je povlácso KM 1790, 66; nad ſzirouvim drejvom, nad tim ſzühim ka ſze bode godilo KŠ 1771, 252
3. posušen, odmrl: i rouka nyegova dejſzna je ſzüha bila KŠ 1771, 183; Szüho rokou zvrácsi KŠ 1771, 37
sǜhi -a -o sam.
1. suhi, shujšani: je le'zalo vno'zina bete'znikov, ſzlepczov, ſzühi KŠ 1771, 278
2. kopno: Po vöri ſzo sli prejk erdécsega mourja, liki po ſzühom KŠ 1771, 693
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posušen del., F8, aridus, ſuh, poſuſhen; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; exiccatus, -a, -um, poſuſhen; exsuccus, et exuccus, poſuſhen, cilú ſuh; exuccus, terdú poſuſhen, cilú do konza ſuh; inarefactus, -a, -um, cilú poſuſhen, inu ſúh; siccatus, -a, -um, poſuſhen; torridus, -a, -um, ſúh, poſuſhen
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posušen del. ♦ P: 3 (TO 1564, DB 1578, DB 1584)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bajnperlin -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alój -a m
arábski gúmi -ega -ja m
ihtiokóla -e ž
kíno -a m
kserogél -a m
lákrica -e ž
laktukárij -a m
ópij -a m
rastlínska dróga -e -e ž
tragakánt -a m
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grinta ► gˈriːnta -e ž
reženj ► ˈrižėn -žna m
želodec ► žeˈlọːdac -ˈlọːca m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Izvor priimka »Poglajen«
Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.
Število zadetkov: 75