potém2 in potèm navez. člen. (ẹ̑; ȅ) Vse je drago, kako naj ~ človek kaj privarčuje |torej, glede na to|; V sobi visi bratova slika, ~ še očetova in materina |poleg tega|; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |torej|; Še dva sta prišla, ~ nas je že dvajset |tako da|; Če je to res, ~ bo hudo; Plačaj, ~ te ne bodo tožili |če boš plačal|
potém1 in potèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ)
1. Zdaj nimam časa, pridi ~; Malo ~ jih je srečal; Jedli so juho, ~ pečenko, nazadnje pecivo |za tem|
2. Dobro premisli, ~ odgovori; Najprej je obljubljal, ~ pa si je premislil
potém ko podr. vez. (ẹ̑) ~ ~ je prišel domov, je posadil vrtnice na vrtu; Privezali so ga na kol, ~ ~ so mu zavezali oči
nadálje1 čas. prisl. (á/ȃ) neobč.: Hotel je še ~ študirati naprej; Kaj sta se ~ pogovarjala, ne vemo potem, kasneje; Država bo ~ trgovala samo z zanesljivimi partnerji odslej, v prihodnje
nadálje2 dodaj. člen. (á/ȃ) pri naštevanju dalje, potem: Številno uradništvo, zakoni, ~ oblast v rokah posameznikov, vse to je oviralo razvoj
nàjprej tudi nájprej in nàjprêj tudi nájprêj prisl. (ȁ; ȃ; ȁȇ; ȃȇ) čas. ~ se preobleci, potem začni delati; ~ se upira, potem popusti; mer. čas., poud. Še ~ jo pomirite s prijaznostjo |najzanesljiveje, najlaže|
nakàr čas. prisl. (ȁ) neobč. potem, nato: Izpraznil je kozarec, ~ je začel pripovedovati
navŕh1 prisl. (ȓ)
1. mer. povrhu, dodatno: Ob plačilu je dobil še nekaj stotakov ~; poud. Že tako mu je zmanjkovalo časa, za ~ je pa še zbolel |poleg tega|
2. čas., pokr. potem, nato: Leto ~ se je vrnil
3. smer. prostor., pokr. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo ~
potemtákem navez. člen. (á) potem, torej: Vse je drago, kako naj ~ brezposelni preživi; v vezniški rabi Ponudba na tem trgu je majhna. Potemtakem ni čudno, če so cene visoke
pôtlej1 čas. prisl. (ó) potem: Najprej je bil slabe volje, ~ boljše; Odšla je ven, a se je ~ kmalu vrnila
pôtlej2 navez. člen. (ó) potem: Vsi se izmikajo delu, kako naj ~ kaj naredimo |torej, glede na to|; Doma ga ni. Kje pa je ~; Vpitje in prepiri, ~ težave v službi, kako bi bil dobre volje
zatém in zatèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ) Močno se je zabliskalo. Hip ~ je počilo; v vezalnem priredju V tujini je najprej doštudiral, ~ pa se je zaposlil potem; neobč., v vezniški rabi Izvažali so vino, ~ orožje, volno in platno pa tudi
zatem ko [poudarjeno zatém in zatèm] podr. vez. zv., v časovnih odvisnikih ~ ~ je odšel z doma, so ga klicali po telefonu potem ko
bóg pomágaj2 povdk. zv. (ọ̑ á) Če bodo oni zmagali, potem ~ ~; poud. Nemščino govori, da ~ ~ |slabo|
bŕž mer. čas. prisl. (ȓ) To reče in ~ odide; ~ domov; ~ potem kmalu
kmálu1 mer. prisl. (ȃ)
1. čas. ~ se je utrudil; ~ potem; prav ~
2. prostor., poud. Trgovina je ~ za oglom |nedaleč|
kônčno1 prisl. (ó)
1. čas. Najprej je on, potem si ti in ~ še jaz; Po dolgem omahovanju se je ~ odločil; ~ sama nazadnje
2. nač. ~ pojmovane stvari
nàjpoprêj tudi nájpoprêj čas. prisl. (ȁȇ; ȃȇ) poud. |najprej|: ~ uredite račune; ~ jejte, potem boste lahko modrovali
nàjpŕvo tudi nájpŕvo čas. prisl. (ȁȓ; ȃȓ) redk. najprej: ~ nalije sebi, potem drugim
nató čas. prisl. (ọ̑) v vezalnem priredju Igralec je končal recitacijo, ~ so zapeli pevci; Gostje so pojedli kosilo, potem spili kavo, ~ pa odšli na ogled posestva
nazádnje1 mer. čas. prisl. (ȃ) Dolgo je omahoval, ~ se je odločil; ~ so le dočakali rešitev; Prvi si ti, potem pride on in ~ vsi
nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje
posámič nač. prisl. (ȃ) Učenci pojejo ~, potem skupno; Vstopajte ~ po eden
spočétka čas. prisl. (ẹ̑) neobč. od začetka, na začetku: ~ mu ni nič uspevalo; ~ je kričal in preklinjal, potem rotil, vendar zaman
takó6 člen. (ọ̑)
1. presoj. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno|
2. navez. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
tém2 in tèm in tem mer. prisl. (ẹ̑; ȅ) s primernikom |toliko|: Najprej je prestrašeno obnemela, potem pa je začela ~ glasneje kričati; Nikogar ni doma. -Tem bolje, bova imela vsaj mir
tudi [poudarjeno túdi] dodaj. člen.
1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|;
2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti
3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti|
4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli
5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala
6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|
zdréti se zdêrem se dov., nam. zdrèt se/zdrét se; drugo gl. dreti se (ẹ́ é) poud. |grobo, glasno ošteti|: na koga/kaj ~ ~ ~ tovariše; zdreti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki; poud. Potem ko se je zdrl, se je pomiril |ko je silovito, brez pridržkov izrazil svoje mnenje|