1. 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
2. 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
3. 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha

brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

1. 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj
2. 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi
3. 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček
   // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge
4. 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic
   ● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal
   ♦ meteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija

gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik

grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

skakljáje: skakljaje se približati

skakljajóč -a -e: skakljajoča hoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

šumljáje: ob poti šumljaje teče potoček

šumljajóč -a -e: list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

1. 1. glagolnik od usesti se: used tal, zemlje
2. 2. vdolbina, jama, nastala zaradi usedanja tal: po usedu je tekel potoček; used na barju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

1. 1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem: kobila, svinja je žlampala; žlampati pomije; žlampati iz vedra
2. 2. nizko hlastno, v velikih požirkih piti: ulegel se je ob potoček in žlampal; žlampati vodo / žlampati pivo, vino / po ženini smrti ni več pil, ampak žlampal pil alkoholne pijače v velikih količinah; celo popoldne sta žlampala po gostilnah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

1. 1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
   // s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala
2. 2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
3. 3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
   // živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci

žuborèč -éča -e: voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.