brbljáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
- 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
- 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha
brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gradíti -ím nedov. (ī í) - 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj
- 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi
- 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček
// deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge - 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic
● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal
♦ meteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija
gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik
grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
potóček -čka m (ọ̑) manjšalnica od potok: potoček šumi;
bister potoček / voda teče v potočkih / potočki znoja so mu tekli po čelu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
potóčič -a m (ọ̑) star. potoček: pod vrbjem je tekel potočič;
bister potočič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
prižuboréti -ím dov. (ẹ́ í) žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec;
besede so prižuborele kot potoček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
skakljáti -ám nedov. (á ȃ) lahkotno, z majhnimi skoki se premikati: ptiči skakljajo / skakljati sem in tja / ekspr. prsti pianista so vedno hitreje skakljali po tipkah / ekspr. potoček skaklja čez travnik lahkotno tečeskakljáje: skakljaje se približati
skakljajóč -a -e: skakljajoča hoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
šumljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padalšumljáje: ob poti šumljaje teče potoček
šumljajóč -a -e: list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
usèd -éda m (ȅ ẹ́) - 1. glagolnik od usesti se: used tal, zemlje
- 2. vdolbina, jama, nastala zaradi usedanja tal: po usedu je tekel potoček; used na barju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žlampáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem: kobila, svinja je žlampala; žlampati pomije; žlampati iz vedra
- 2. nizko hlastno, v velikih požirkih piti: ulegel se je ob potoček in žlampal; žlampati vodo / žlampati pivo, vino / po ženini smrti ni več pil, ampak žlampal pil alkoholne pijače v velikih količinah; celo popoldne sta žlampala po gostilnah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
// s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala - 2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
- 3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
// živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
žuborèč -éča -e: voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.