potŕtost -i ž (ȓ)
stanje potrtega človeka: potrtost ga je minila; ekspr.: polastila se ga je potrtost; pasti v potrtost
nalégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, razprostirati se na površini: na mesto je začela nalegati megla / iz dimnika spet nalega črn dim se vali proti tlom / pričele so nalegati prve slane padati
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč že nalega / na zemljo nalega mir; pren. na srce ji nalega potrtost; na obraze je začela nalegati skrb
2. teh. biti drug na drugem tako, da se ena ploskev dotika, stika z drugo: tram nalega (na) zid; kaj dobro, slabo nalega na podlago
izràz -áza m (ȁ á) 1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov: kaj pomeni ta izraz? navedena izraza se rabita kot sinonima;
delati, ustvarjati izraze za nove pojme;
uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze;
prevajalec ni našel najbolj ustreznega izraza za nemško besedo;
domači, grški, tuji izrazi;
knjiž. ekspresivni izrazi;
grob, vulgaren, zastarel izraz / enobesedni, večbesedni izrazi; gastronomski, medicinski izrazi; to je knjižni, pesniški izraz; strokovni izrazi; zbirati izraze iz narečja / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava 2. ed., knjiž., s prilastkom način posredovanja misli, čustev, doživljanja: pesnik izboljšuje svoj pesniški izraz;
sodoben gledališki izraz;
po sili umetniškega izraza ga ni še nihče prekosil;
zgoščenost izraza / pesnica je našla tanek izraz za svoj čustveni svet 3. nav. ed., navadno s prilastkom videz, zunanja podoba, zlasti obraza, oči, ki kaže razpoloženje, čustva: v njenih očeh je bil nenavaden izraz;
vesel izraz mu je legel na obraz;
njegove oči so brez izraza;
čuden, otožen izraz (obraza, na obrazu);
gledati z izrazom obupanca;
izraz zaničevanja in sovraštva / izraz njegovega glasu je bil tak, da so vsi jokali // zastar. videz, zunanja podoba sploh: po obsegu in izrazu je to skromno grajsko poslopje 4. ed., z rodilnikom to, v čemer se kaj kaže, izraža: umetnost je izraz časa;
ljudske pesmi so najpristnejši izraz ljudske duše;
to dejanje je izraz ljubezni;
predsednikov obisk je izraz prijateljskega sodelovanja obeh držav;
kot izraz hvaležnosti mu je podaril knjigo / potrtost ni ostala brez zunanjega izraza 5. nav. mn., publ., z rodilnikom kar kaže, izraža kaj: predsednika so sprejeli z izrazi prijateljstva, simpatij / kot vljudnostna fraza sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja 6. publ., v zvezi prihajati, priti do izraza postajati, postati bolj opazen, viden, jasen: to mnenje je prišlo v referatu dobro do izraza;
črni lasje pridejo ob sinji obleki posebno do izraza;
slika v tem prostoru ne prihaja prav do izraza / njegovo znanje ni prišlo do izraza // v zvezi dobiti, najti svoj izraz izraziti se, pokazati se: razumevanje za naravo je dobilo svoj izraz v planinstvu; malodušnost je našla svoj umetniški izraz v Cankarjevih Hlapcih // v zvezi dati izraz izraziti: dati izraz čustvu
● ekspr. dati izraza svojim čustvom, veselju sproščeno izraziti svoja čustva, veselje; ekspr. svojo vlogo je odigrala brez izraza neizrazito, medlo
♦ ekon. denarni izraz vrednosti blaga; glasb. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; označba za izraz izvajanja; jezikosl. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; izraz količine; mat. matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki
povečávati -am nedov. (ȃ) povečevati: povečavati proizvodnjo / hitrosti ni mogoče poljubno povečavati / pisma so njeno potrtost še povečavala
prežívljati -am nedov. (í) 1. biti, ostajati kje določen čas: preživljati počitnice na morju;
preživljati večere v družbi s prijatelji // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: takrat je preživljal krizo; spet preživlja hudo potrtost / poletne dni preživlja na vrtu in v gozdu // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: takrat je preživljal lepe, hude čase; preživljati usodo zapostavljenega otroka 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: preživlja veliko družino;
preživljajo ga starši;
preživljati se s težkim delom, pisateljevanjem prežívljati se knjiž., v zvezi s s, z
jesti, uživati: ta žival se preživlja z rastlinsko hrano
preživljajóč -a -e:
študiral je, preživljajoč se z inštruiranjem
prignáti -žênem dov., stil. priženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: prignati govedo v klavnico;
prignati ovce zgodaj domov / ekspr.: prignali so zvezanega moža; v svojo družbo je prignal nekaj novincev pripeljal, privedel// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: hlad jih je prignal k ognju; lakota je prignala volka v vas / srce jo kmalu prižene nazaj k možu 2. nav. ekspr., navadno v zvezi z do narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: neozdravljiva bolezen jo je prignala do obupa / osamljenost in potrtost človeka lahko priženeta do samomora // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: prignati krizo do vrha / prignati zmogljivost naprave do skrajne meje / stvari je prignala tako daleč, da se je ves kolektiv uprl prignáti se ekspr.
hitro priti, pridrveti: po cesti se prižene gruča otrok; prignal se je na konju mimo njih / s pobočja se prižene močen veter
prignán -a -o:
s paše prignana živina; nravstvena izprijenost in laž sta v romanu prignani do skrajnosti
pritajênost -i ž (é)
lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost
razkazováti -újem nedov. (á ȗ) 1. drugega za drugim kazati: prodajalka razkazuje kupcem obleke;
razkazovati pohištvo, stroje // kazati po delih: razkazovati kmetijo, mesto 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj vidno, opazno: nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo 3. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: javno razkazovati bogastvo / razkazovati svojo oblast, vplivnost 4. delati vidno, opaznoa) razpoloženje, stanje: razkazovati svoja čustva, ljubezen;
povsod je razkazovala svojo potrtost b) lastnost, značilnost: človek rad razkazuje svojo moč in pogum / ekspr. razkazovala je svoje čare razkazováti se
s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbujati pozornost, občudovanje: otroci se radi razkazujejo; razkazovati se pred obiskovalci; bahavo se razkazovati / razkazovala se je v novi obleki
razkazujóč -a -e:
razkazujoč ji mesto, jo je peljal v gledališče
somráčje in sómračje -a s (ȃ; ọ̄) knjiž. polmrak: somračje nad pokrajino;
svetloba in somračje / v somračju je videl temne postave / somračje v dušah žalost, potrtost
zazébsti -zébem dov., nam. zazébst in zazèbst; zazébljen tudi zazebèn (ẹ́) 1. brezoseb. začutiti mraz: včasih ga je zazeblo;
zazeblo ga je v prste, po hrbtu // ekspr. dobiti občutek mraza: zazebe me, če se spomnim njegove strogosti
● knjiž. pri tem spoznanju ga je zazeblo v dušo, srce, pri duši, srcu je začutil potrtost, žalost2. knjiž. povzročiti občutek mraza: mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo / žalostna novica ga je zazebla 3. brezoseb., knjiž. postati hladen, mrzel; shladiti se: začel je pihati veter in zazeblo je
povéšati -am nedov. (ẹ́) premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: naravnaval in povešal je puško / dvigati in povešati roke / rože so druga za drugo povešale cvete // imeti kaj povešeno: bolna žival poveša rep / rože venejo in povešajo cvete; vrbe povešajo veje do tal
● zadnje čase poveša glavo s povešeno glavo izraža žalost, potrtost; povešati oči imeti usmerjene navzdol; povešati pogled gledati proti tlompovéšati se
spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: streha kozolca se počasi poveša / spodnja ustnica se mu čedalje bolj poveša
zréti zrèm nedov., zŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. gledati: zreti skozi okno, v strop;
dolgo je zrla za njim;
nekaj hipov sta si zrla v oči / zreti v zemljevid; ko je vstopil, je zrla v knjigo brala / kljubovalno je zrl vanj / zdaj čisto drugače zre na svet / okno zre na dvorišče / kritično zreti na svoje delo
● knjiž. skozi vejevje je zrlo jasno nebo se je kazalo, je bilo videti; knjiž. potrtost je zrla z njegovega obraza bil je potrt; knjiž. večkrat je že zrl smrti v obraz večkrat je bil v smrtni nevarnosti; knjiž. smelo zreti v prihodnost ne bati se prihodnosti; biti optimističen glede bodočih dogodkovzróč -a -e:
strogo zroč učitelj; v daljo zroče oči
depresíja -e ž (ȋ) 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije;
zapadel je v melanholijo in depresijo;
biti v depresiji;
duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo;
moralna depresija;
roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija;
depresija ankaranske ravnice 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija;
depresije in recesije 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija območje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme
deprimíranost -i ž (ȋ) potrtost, pobitost: duševna deprimiranost;
vzdušje deprimiranosti
konsternácija -e ž (á) knjiž. zbeganost, potrtost: vest o tem je povzročila popolno konsternacijo
odreagírati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj, pokazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, stanje pričakuje: policija takoj odreagira na vsako prijavo; odreagirati na nezadovoljstvo čakajočih bolnikov; odreagirati na pobudo / odreagirati na dogodek, situacijo; odreagirati na konkurenco / odreagirati hitro, pravilno, pravočasno; odreagirati drugače, na svoj način; odreagirati z napadom, umikom
2. psih. z vedenjem, obnašanjem sprostiti notranjo napetost, potrtost: odreagirati konflikte
poklapánost -i ž (á) ekspr. potrtost, pobitost: trudila se je, da ne bi opazil njene poklapanosti
popárjenost -i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost;
trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost
potláčenost -i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: obšla ga je potlačenost;
občutek potlačenosti