povẹ̑st, f. die Erzählung; zgodovinska p., eine geschichtliche Erzählung, nk.; — = zgodovina, die Geschichte, h. t.-Cig. (T.).
histǫ́rija, f. povest, die Historie: historije pripovedovati; — = zgodovina.
izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
povẹ̑stica, f. dem. povest, das Geschichtchen, das Histörchen, Cig., Jan.; (nam. povestca).
stǫ́rja 1., f. = povest; — prim. lat. historia, nem. die Historie.
začę́liti, -im, vb. pf. am Ende glatt beschneiden: (n. pr. odlomljeno ali odkrhnjeno palico na koncu z nožem gladko prirezati), Lašče-Erj. (Torb.); tudi = malo na okroglo prisekati, Svet. (Rok.), Dol.; z. ali okrožiti petne konce podkovi, Levst. (Podk.); — (pren.) einen entsprechenden Abschluss geben: povest z., Levst. (Zb. sp.).
začínjati 1., -am, vb. impf. ad začiniti; (die Speisen) abfetten, schmalzen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — würzen, Jan.; (fig.) povest z zdravim humorjem z., Cig. (T.).
zgodovȋnski, adj. Geschichts-, geschichtlich, historisch, Cig., Jan., nk.; zgodovinski izviri, die Geschichtsquellen, Cig. (T.); zgodovinsko znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.); zgodovinska povest, eine geschichtliche Erzählung, Cig., nk.